Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nàjnapŕvo tudi nájnapŕvo prisl. (ȁ-ȓ; ȃ-ȓ)
star. najprej: najnaprvo naj povem, zakaj sem prišel
SSKJ²
nàjnazádnje tudi nájnazádnje prisl. (ȁ-ȃ; ȃ-ȃ)
ekspr. nazadnje: sem pride pomlad najnazadnje
SSKJ²
najókati tudi najokáti -am, in najókati tudi najokáti -jóčem dov., najókajte tudi najokájte in najóčite (ọ́ á ọ́)
knjiž. z jokanjem povzročiti nastanek česa: po bajki so studence najokale vile
    najókati se tudi najokáti se
    zadovoljiti svojo potrebo, željo po jokanju: pustite jo, da se najoka; ni se še najokal za njo
SSKJ²
nàjpopréd tudi nájpopréd prisl. (ȁ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑)
zastar. najprej: najpopred ga morava poiskati
SSKJ²
nàjpoprêj tudi nájpoprêj prisl. (ȁ-ȇ; ȃ-ȇ)
ekspr. najprej: najpoprej bova uredila račune / najpoprej je treba jesti, potem šele lahko modruješ
SSKJ²
nàjpréd tudi nájpréd prisl. (ȁ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑)
zastar. najprej: najpred premisli, potem se odloči
SSKJ²
nàjprej tudi nájprej in nàjprêj tudi nájprêj prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȇ; ȃ-ȇ)
1. izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku: najprej premisli, potem začni delati; najprej se upira, nazadnje se vda / najprej moram blago videti, potem bom lahko izbiral
2. izraža, da se dejanje zgodi v zelo kratkem času: naroči jed, ki bo najprej pripravljena / v členkovni rabi še najprej ga pomiriš s prijaznostjo
SSKJ²
nàjpŕvi tudi nájpŕvi -a -o prid. (ȁ-ȓ; ȃ-ȓ)
ekspr. prvi: vstopil boš najprvi / snaga je najprva
SSKJ²
nàjpŕvo tudi nájpŕvo prisl. (ȁ-ȓ; ȃ-ȓ)
najprej: najprvo nalije sebi, potem drugim
SSKJ²
nàjsi in najsi vez. (ȁ) knjiž.
1. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: vsak dan gre na sprehod, najsi še tako lije; najsi je ta trditev resnična, primerna ni
// za omejevanje: to pomembno, najsi dolgotrajno delo je rodilo uspeh
2. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; ali2, naj1: najsi bogatin najsi revež, vsak mora umreti; v tem pogledu so si vse ženske enake, najsi živijo v mestu ali na deželi
SSKJ²
nàjsibó in najsibó in nàj si bó in naj si bó vez. (ȁ-ọ́; ọ́) knjiž.
1. v ločnem priredju, v zvezi z najsibo, ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov
a) ki se vsebinsko izključujejo; ali2: v mestu so gostovale najsibo poklicne najsibo ljubiteljske gledališke skupine / s podrednim veznikom živijo skromno, najsibo da nimajo denarja, najsibo ker so varčni
b) ki kažejo na možnost izbire: izvedba je brezhibna, najsibo v koncertni dvorani najsibo v operi; kupim si lesorez, najsibo holandski ali pa japonski
2. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: najsibo še tako spreten, tega ne zmore
// za omejevanje: spanje, najsibo kratko, poživi človeka
SSKJ²
nájstnica -e ž (ā)
publ. od enajst, dvanajst do osemnajst, devetnajst let staro dekle: najstnica v kratkem krilu
SSKJ²
nájstnik -a m (ā)
kdor je star od enajst, dvanajst do osemnajst, devetnajst let: najstnik vznemirja starše; glasba, moda, zabave najstnikov; izzivalno vedenje najstnikov
SSKJ²
nájstniški -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na najstnike: najstniško vedenje / najstniška leta
SSKJ²
nájstništvo -a s (ā)
publ. lastnosti ali ravnanje, značilno za najstnike: nekoliko me moti njegovo najstništvo
SSKJ²
nájstvo -a s (ȃ)
filoz. kar naj bo, kar naj bi bilo: bit in najstvo / estetsko, etično najstvo / njegovemu članku pripisuje vsa mogoča najstva hotenja, namene
SSKJ²
nájti nájdem dov., nášel nášla, stil. nájdel nájdla (á)
1. nehote, navadno nepričakovano priti do česa: najti denarnico na cesti; na obleki je našla krvave madeže / v leksikonu je našel več napak / v gostilni je našla moža z neko mlado žensko / star. v sodniku najde svojega nekdanjega sošolca spozna
// hote, načrtno priti do česa izgubljenega, odsotnega: skrijem se ti, da me ne najdeš; najti izgubljeno stvar; hišni ključ je nazadnje našel v žepu / pes je našel sled izvohal / najti prehod čez gorovje; elipt. živina najde sama domov
2. s širokim pomenskim obsegom biti uspešen v prizadevanju, da bi se doseglo kaj, prišlo do česa
a) če osebek tega nima: najti delo, stanovanje; divjad ne najde hrane v visokem snegu / nav. ekspr.: za to opravilo težko najdem primerne ljudi dobim; našla (si) je moža / najti gobe, jagode; najti nafto, premog, železno rudo; pren. bojevali se bomo, dokler ne najdemo pravice, resnice
b) če osebku to še ni znano: najti ustreznejšo metodo; našli so način, kako naj delo hitreje napreduje; pojavu je treba najti vzrok / najti formulo, pravilo, zakonitost / na obrazih ljudi je našel odgovor / pog. če najdem, da kdo lenari, ga bom kaznoval doženem, ugotovim
3. biti uspešen v ugotavljanju, kje kdo, kaj je
a) s povpraševanjem, poizvedovanjem: Rdeči križ ji je pomagal najti sina / ljudje so sami našli požigalca; našli so voznika, ki je po nesreči pobegnil / knjiž. njena slutnja je našla pravega človeka
b) z gledanjem: v množici na trgu je našel svojega prijatelja / najti besedo v slovarju; najti točko A v načrtu / pri pregledu so našli raka na dvanajsterniku
c) s tipanjem: v temi je s težavo našel vrata; ne najdem žile
4. navadno s prislovnim določilom izraža navzočnost v prostoru ali času: lišaje najdemo celo v krajih, kjer se zdi življenje nemogoče; naslednje leto najdemo pesnika spet v tujini; v članku najdemo nekatere neresnične trditve / publ.: malo narodov je najti, ki bi bili izpostavljeni takemu raznarodovalnemu pritisku malo narodov je; tu bi našli še plemena prerijskih Indijancev tu so plemena
// nav. 2. os. izraža, da je kaj kje na razpolago: vedno me najdeš doma med peto in šesto uro; metlo najdete za vrati / pog. v tej trgovini najdete vse lahko kupite / ekspr. tudi zate bi se kaj našlo
5. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: najti milost, pomoč, sočutje, tolažbo pri kom; najti rešitev rešiti (se); v kajenju najde užitek uživa / publ.: članek je našel precej odmeva med bralci o njem so govorili, razpravljali; predlog zakona ni našel soglasja med poslanci vsi se niso strinjali z njim; oba pesnika sta našla mesto v reprezentativni izdaji njuna dela so bila tam objavljena
● ekspr. vedno se najde kdo, ki godrnja vedno kdo izraža nejevoljo, nesoglasje; ekspr. ob tem ne najdem besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; ekspr. fant, da mu ne najdeš para dober; postaven; ekspr. večjih pijancev ne najdeš ni; vznes. v tujini je našel zadnji dom, grob je umrl; najti isti, skupni jezik, publ. skupni imenovalec imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. le kaj najde na njem izraža začudenje nad tem, da ji je všeč, da mu je naklonjena; star. v knjigah je našel, da je našo deželo nekoč prekrival led je izvedel, se poučil; preg. lepa beseda lepo mesto najde; preg. kdor išče, najde; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči
    nájti se 
    1. knjiž. spoznati svoje bistvo, svoja nagnjenja: na univerzi se je našel in spoznal, kam vodi njegova pot / pisatelj se je našel šele v zadnjem romanu
    2. pog. sestati se, sniti se: najdemo se pred kinom / komaj je dvakrat počilo, že smo se vsi našli za skalo
    nájden -a -o:
    najdene bankovce je vrnil lastniku; muzej hrani najdena okostja / urad za najdene predmete
SSKJ²
najúžinati se -am se dov. (ú)
nar. najesti se pri kosilu; nakositi se: najužinal sem se in napil
SSKJ²
nàjveč tudi nájveč in nàjvèč tudi nájvèč prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȅ; ȃ-ȅ)
1. izraža največjo količino ali mero: največ hrupa delajo motorji; on ima največ zaslug; ekspr. napravili bomo še več, največ, kar je mogoče / v največ primerih ti bolniki ozdravijo; zima z največ snega
// v členkovni rabi izraža omejevanje na najvišjo količino ali mero: banka daje kredit največ za eno leto; s hriba pridem v največ pol ure / zamudil bi se pet, največ deset minut kvečjemu
2. v členkovni rabi večinoma, po večini: za kuho rabi največ aluminijasto posodo; hodi največ z mladimi; prim. več, veliko
SSKJ²
nàjvečkrat tudi nájvečkrat in nàjvèčkrat tudi nájvèčkrat prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȅ; ȃ-ȅ)
izraža največ ponovitev: med učenci je bil največkrat pohvaljen / to so največkrat od drugod prevzete ideje večinoma, po večini
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nàjzádnji tudi nájzádnji -a -e prid. (ȁ-ȃ; ȃ-ȃ)
ekspr. zadnji: on je bil najzadnji na vrhu / ne bova na plesu najzadnja
● ekspr. ravnali so z njim kakor z najzadnjim hlapcem brezobzirno, ponižujoče
SSKJ²
nàk [-k izgovorjen v grlu ] člen. (ȁ)
1. izraža močno zanikanje, zavrnitev: nak, to pa ne gre; da bi njega poslušal – nak; ne boš ga tepel. Nak / mornarski poklic, nak, to ni zame
2. izraža nejevoljo: stokrat ji ukaži, naj pobriše, nak, stokrat ti pozabi; nak, tak fant, pa tako otročji
3. izraža podkrepitev trditve: nak, take svatbe pa še ni bilo
SSKJ²
nàka [-k- izgovorjen v grlu ] člen. (ȁ)
1. izraža močno zanikanje, zavrnitev; nak: naka, za vojaka nisem; ne boš šel z menoj, naka; ali veš, kje je oče? Naka, ne vem
2. izraža podkrepitev trditve: naka, tako razposajeni pa še niste bili
SSKJ²
nakacáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. namazati, napackati: barve je kar nakacal na papir / ekspr. nakacati medu, smetane na kruh na debelo namazati
SSKJ²
nakáčiti -im dov. (á ȃ)
1. ekspr. razjeziti, razdražiti: kdo te je tako nakačil / nakačiti koga proti komu nahujskati, naščuvati
2. nar. zelo nabrusiti, naostriti: nakačiti britev
SSKJ²
nakadíti -ím dov., nakádil (ī í)
1. s kajenjem priti do določene količine dima: sedel je v dimu, ki ga je čez dan nakadil
2. nekoliko okaditi: to meso ste samo nakadili, ne pa prekadili
    nakadíti se 
    zadovoljiti svojo potrebo, željo po kajenju: gostje so se nakadili; za dolgo se je nakadil cigaret
    nakajèn -êna -o
    1. deležnik od nakaditi: nakajene jetrne klobase
    2. pog., ekspr. pijan: gostje so že nakajeni; domov je prišel precej nakajen
SSKJ²
nakálati1 -am dov. (ȃ)
nasekati: nakalati drva, les
SSKJ²
nakaláti2 -ám dov. (á ȃ)
nar. zahodno s kalanjem priti do določene količine vode: nakalal je polno korito / nakalati vodo pri vodnjaku
SSKJ²
nakalítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od nakaliti: nakalitev krompirja
SSKJ²
nakalíti -ím dov., nakálil (ī í)
agr. z ustrezno temperaturo in vlažnostjo povzročiti kaljenje pred setvijo, sajenjem: krompir zmeraj nakalijo; nakaliti oves
SSKJ²
nakána -e ž (ȃ)
knjiž. namen, načrt, navadno slab, skriven: opustiti, priznati svojo nakano; podtikajo mu hudobne nakane; zahrbtne nakane / delati nakane / nakana, da bi zbežal iz taborišča, se ni posrečila / star. ob vinu je pozabil na vse dobre nakane namene
SSKJ²
nakániti -im, tudi nakaníti in nakániti -im dov. (á ā; ī á ā)
1. star. skleniti, odločiti se: nakanil je odpotovati; nakanili so, da še enkrat vse preiščejo; elipt. uspelo mu je izvršiti, kar je nakanil
// nameniti, določiti: mirno je sprejemal vse, kar mu je nakanila usoda
2. zastar. zagosti: bo že videl, kakšno mu nakanim / nakaniti komu težave
SSKJ²
nakápati1 -am in -ljem dov. (ā ȃ)
s kapanjem spraviti kam: nakapati čistilno sredstvo na madež; nakapati pet kapljic zdravila
    nakápati se 
    1. s kapanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: na tla se je nakapala lužica krvi
    ●     ekspr. vsak mesec se mu nakapa lep kupček denarja ga dobi, zasluži
    2. ekspr. v presledkih drug za drugim priti: do prihoda vlaka se je nakapalo še nekaj ljudi
SSKJ²
nakápati2 -am in -ljem nedov. (ȃ)
1. zastar. nakopavati: s tem si nakapa njihovo nejevoljo
2. nar. vzhodno nalagati1, nakladati: nakapati gnoj na voz
SSKJ²
nakapljáti -ám dov. (á ȃ)
s kapljanjem spraviti kam: nakapljati zdravilo na žličko; na spodnji rob pisma je nakapljal malo voska
    nakapljáti se 
    1. s kapljanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: ta vosek se je nakapljal od sveč; čez noč se je nakapljal poln lonec vode
    ●     ekspr. denar sproti zapravijo, če se jim ga kaj nakaplja če ga kaj dobijo, zaslužijo
    2. ekspr. v presledkih drug za drugim priti: v gostilno so se počasi nakapljali vsi stari znanci
SSKJ²
nakàr vez. (ȁ)
knjiž., v vezalnem priredju potem1, nato: izpraznil je kozarec, nakar je spregovoril / publ. izpil je čaj in si napravil posteljo. Nakar je legel in zaspal / kolovoz pelje mimo štirih hiš, nakar zavije v hrib
SSKJ²
nakáza -e ž (ȃ) knjiž.
1. organizem s prirojeno spačenostjo vsega telesa ali posameznih organov; spaček: roditi nakazo; žrebe je dvoglava nakaza / kot psovka izgini, nakaza; pren. stavba je arhitektonska nakaza
2. skaženost, iznakaženost: neprimerni čevlji povzročajo nakazo stopal / nakaza na obrazu zaradi črnih koz
SSKJ²
nakázati tudi nakazáti -kážem dov. (á á á)
1. dati pisno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun: podjetje je zahtevani znesek že nakazalo / nakazati denar po pošti, preko banke / naročnino nakažite na naš transakcijski račun
2. na splošno, v obrisih spregovoriti o čem, predstaviti kaj: nakazal je nekaj možnosti sodelovanja; govornik je probleme samo nakazal, razčlenil jih pa ni / namen uvoda je zlasti nakazati vsebino govora / publ. na kongresu so nakazali celo vrsto pomembnih problemov so jih obravnavali, so govorili o njih
// narediti, predstaviti kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pokrajino na sliki navadno samo nakaže / skalovje je nakazal s kamenjem in mahom
3. z določenim znakom, znamenjem opozoriti na kaj: nakazati spremembo smeri / motorist je z roko nakazal smer / nakazati pomene besed s črkami
♦ lov. žival nakaže zadetek iz značilnega giba se vidi, da je bila zadeta
4. dati podatke, informacije, iz katerih se da kaj predvidevati: ti dosežki so nakazali nadaljnji razvoj panoge / nakazati rešitev matematične naloge
    nakázan -a -o:
    v predavanju nakazane probleme so v debati podrobno obdelali; tretji korak je samo nakazan; prejeti nakazano vsoto denarja
SSKJ²
nakázen1 -zni ž (ȃ)
star. pošast, spaka: videl je grozno nakazen / grbasta nakazen
SSKJ²
nakázen2 -zna -o prid. (ā)
knjiž. skažen, iznakažen: nakazen otrok / nakazen obraz
// grd, neprikupen: nakazen starec / nakazna stenska ura pokvarjena
    nakázno prisl.:
    kače so nakazno gomazele
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nakazílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na nakazilo: nakazilni stroški / nakazilni nalog
SSKJ²
nakazílo -a s (í)
1. pisno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun: izdati, prejeti nakazilo
♦ fin. bančno nakazilo; nakazilo v inozemstvo; nalog za nakazilo
2. glagolnik od nakazati: nakazilo naročnine, zneska
SSKJ²
nakáziti -im tudi nakazíti -ím dov., nakázil (ā ȃ; ī í)
skaziti, iznakaziti: kdo te je tako nakazil; bolezen ji je nakazila obraz
    nakážen -a -o tudi nakažèn -êna -o:
    imeti nakažen obraz; žrtve so bile zelo nakažene
SSKJ²
nakáznica -e ž (ȃ)
1. obrazec, s katerim se nakazuje denar po pošti ali banki: izpolniti, kupiti nakaznico; sporočilo naslovniku na hrbtni strani nakaznice / denarna nakaznica / izplačati (denarno) nakaznico; poslati denar po nakaznici
♦ ptt brzojavna, poštna nakaznica
2. navadno s prilastkom, zlasti v vojnem času dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi določeno količino kakega blaga: razdeljevati nakaznice; blago se je dobilo samo na nakaznice / krušne, živilske nakaznice
SSKJ²
nakázniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na nakaznica 1: nakazniška brzojavka
SSKJ²
nakáznost -i ž (ā)
knjiž. skaženost, iznakaženost: prizadet je zaradi svoje nakaznosti / moralna nakaznost
SSKJ²
nakazoválec -lca [nakazovau̯ca in nakazovalca] m (ȃ)
1. kdor kaj nakazuje: nakazovalec pokojnin / knjiž. ta pesnik je nakazovalec novih izraznih možnosti
2. agr. rastlina, po kateri se presojajo tla in podnebje: njivski plevel je nakazovalec vodnih razmer v tleh; nakazovalec zakisanosti
SSKJ²
nakazoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na nakazovanje: nakazovalna služba / knjiž. naključja so včasih v življenju bolj nakazovalna, kot si moremo misliti
SSKJ²
nakazoválka -e [nakazovau̯ka in nakazovalka] ž (ȃ)
ženska, ki kaj nakazuje: nakazovalka pokojnin
SSKJ²
nakazovánje -a s (ȃ)
glagolnik od nakazovati: nakazovanje pokojnin / luč za nakazovanje smeri / to je le nakazovanje problemov, ne pa njihovo reševanje
SSKJ²
nakazováti -újem nedov. (á ȗ)
1. dajati pisno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun: nakazovati redne obroke / nakazovati denar po pošti, preko banke / nakazovati članarino na transakcijski račun
2. na splošno, v obrisih govoriti o čem, predstavljati kaj: govornik je nakazoval različne možnosti za sodelovanje med društvi / razprava nakazuje vrsto resnih problemov
// delati, predstavljati kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pokrajino je na slikah samo nakazoval / dvorec nakazujeta dva stebra / slika nakazuje možnosti sestave posameznih delov na sliki so vidne
3. z določenim znakom, znamenjem opozarjati na kaj: nakazovati spremembo smeri / nakazovati smer z roko; s prstom mu je nakazoval, naj molči / nakazovati pomene besed s črkami ali številkami
// biti znak, znamenje za kaj: poševna črta nakazuje pomenski odmik
4. dajati podatke, informacije, iz katerih se da kaj predvidevati: nakazovati potek, razvoj dogajanja; nakazovati rešitve problemov / publ.: srečanja predsednikov so nakazovala nove možnosti za vsestranski gospodarski razvoj; že dalj časa se nakazuje potreba po temeljiti reorganizaciji dela se kaže, je
SSKJ²
nakáženost tudi nakažênost -i ž (ȃ; é)
zastar. skaženost, iznakaženost: telesna nakaženost
SSKJ²
nakíčen -a -o prid. (ȋ)
ekspr. pretirano, navadno neokusno olepšan, nalepotičen: nakičeni gizdalini / naslov je napisal z nakičenimi črkami
    nakíčeno prisl.:
    govoriti nakičeno; 
prim. nakititi
SSKJ²
nakíčenost -i ž (ȋ)
ekspr. pretirana, neokusna okrašenost: ne mara nikakršne nakičenosti; nakičenost slike, stavbe
SSKJ²
nakídati -am dov. (í ȋ)
s kidanjem spraviti kam: nakidati gnoj na voz / voz si preveč nakidal naložil / brezoseb. nakidalo je snega do streh nametlo
SSKJ²
nakípel -pla -o [nakipəu̯] prid. (í)
ekspr., zastar. otekel, nabrekel: meso ob rani je bilo nakiplo
SSKJ²
nakipéti -ím dov., tudi nakípel (ẹ́ í)
ekspr. postati večji po obsegu; narasti: zaradi deževja je reka nakipela / vode so nakipele v hudournik
SSKJ²
nakípniti -em dov. (í ȋ)
nar. vzhodno vziti2, narasti: testo noče nakipniti / blazinice pod očmi so mu zelo nakipnile otekle, nabreknile
SSKJ²
nakísati -am dov. (ȋ)
narediti kaj kislo: raztopino nakisamo s kislino
    nakísati se 
    1. postati nekoliko kisel, kiselkast: mleko se je nakisalo
    2. ekspr. najokati se: pusti jo, da se nakisa
    nakísan -a -o:
    nakisano mleko
SSKJ²
nakísel -sla -o [nakisəu̯] prid. (í)
knjiž. nekoliko kisel, kiselkast: nakislo mleko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nakísniti -em dov. (í ȋ)
postati nekoliko kisel, kiselkast: pustiti jagode, da nakisnejo; vino je nakisnilo
SSKJ²
nakít -a m (ȋ)
okrasni predmeti za nošenje na telesu: imeti, nositi nakit; bahati se z nakitom; modni nakit; skrinjica za nakit / pravi nakit iz dragih kovin in dragih kamnov / nadeli so si bojni nakit; pren., ekspr. retorični nakit
SSKJ²
nakíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na nakit: nakitni predmeti / nakitna skrinjica
SSKJ²
nakítiti -im dov. (í ȋ)
star. olepšati, okrasiti: nakitile so nevesto; lepo se je nakitila / nakititi smrečico
    nakíten -a -o:
    s prstani nakitena roka; 
prim. nakičen
SSKJ²
nakítje -a s (ȋ)
1. star. nakit: nadeti si nakitje
2. okrasni predmeti, okrasje: razstavljeno stekleno nakitje
SSKJ²
naklàd -áda m (ȁ á)
1. star. tovor, breme: ladja z ljudmi in nakladom se je potopila / teža naklada / imela je velik naklad čipk okoli vratu
2. zastar. naklada: knjiga je izšla v majhnem nakladu
3. nekdaj dodatni, povečani davek: bil je oproščen tega naklada
SSKJ²
nakláda -e ž (ȃ)
1. navadno s prilastkom celotno število izvodov ene izdaje kakega tiskanega dela, publikacije: knjiga je bila kljub visoki nakladi hitro razprodana; časopis z nizko naklado; naklada revije pada, raste / ponatisniti knjigo v omejeni nakladi / naklada pet tisoč izvodov / vsa naklada je razprodana vsi izvodi ene izdaje kake tiskane knjige, publikacije / naklada znamk
2. čeb. leseni okvir, obod, s katerim se poveča, spremeni prostornina panja: dati sate v naklado / panj z nakladami
3. nekdaj dodatni, povečani davek: naložiti, zvišati naklade / deželne, vojaške naklade
♦ arhit. kamnita plošča, člen med kapitelom stebra in lokom, steno nad njim
SSKJ²
nakladáč -a m (á)
1. delavec, ki naklada: pristaniški nakladač
2. ekspr. kdor govori veliko, obširno, a vsebinsko prazno: ni bil nakladač, ki bi govoril tjavendan; on je čisto navaden demagoški nakladač; lažnivci in nakladači
3. grad. nakladalnik: kupiti nov nakladač; nakladači in buldožerji
SSKJ²
nakladálec -lca [nakladau̯ca] m (ȃ)
1. delavec, ki naklada: nakladalci in šoferji / jamski nakladalec
2. grad. nakladalnik: nakladalec se je pokvaril
SSKJ²
nakladálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na nakladanje: nakladalni stroj; nakladalna naprava / nakladalna postaja; nakladalna rampa / nakladalna norma
♦ agr. nakladalna prikolica navadno enoosna prikolica z visokimi stranicami za mehanizirano nakladanje, razkladanje poljskih pridelkov, sena; čeb. nakladalni panj nakladni panj; navt. nakladalna soha soha na jamboru ali posebnem stebru, ki se uporablja za natovarjanje in raztovarjanje tovora; žel. nakladalni profil naprava, postavljena na tir, za ugotavljanje višine, širine naloženega tovora
SSKJ²
nakladalíšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer se naklada: ta kraj ni primeren za nakladališče / nakladališče lesa / postaja brez nakladališč
SSKJ²
nakladálka -e ž (ȃ)
traktorski priključek za nakladanje, prevažanje sena, krme: nakladalko je mogoče sneti in ponovno priključiti na katerikoli traktor; nakladalka za seno
SSKJ²
nakladálnica -e ž (ȃ)
prostor ali naprava za nakladanje: zgraditi sušilnico in nakladalnico
SSKJ²
nakladálnik -a m (ȃ)
grad. stroj za nakladanje in prekladanje zemeljskega materiala: bagri, dumperji in nakladalniki
♦ agr. nakladalnik naprava za nakladanje gnoja na vozilo; mont. valjčni nakladalnik naprava s premičnima valjema za nakladanje, sipanje premoga na tekoči trak
SSKJ²
nakládanje -a s (ȃ)
glagolnik od nakladati: nakladanje hlodov, peska; nakladanje živine; prostor za nakladanje / nakladanje ladij, vagonov / njegova naloga je nakladanje peči / nakladanje novih dajatev / ekspr.: nakladanje o ljubezni, spoštovanju in demokraciji; to je čisto navadno nakladanje; dovolj nakladanja!
SSKJ²
nakládati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: nakladati hlode, živino; preveč si nakladaš, ne boš prinesel daleč / nakladati ladjo, vagon
// delati, da pride na ognjišče kako trdno gorivo z namenom, da se vzdrži ogenj: samo drva sem nakladal; premalo naklada, ogenj bo ugasnil
// navadno s prislovnim določilom zlagati, dajati: nakladati drva v skladovnico / nakladati knjige drugo na drugo / ekspr. kar naprej si je nakladal na krožnik
2. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: nakladali so mu veliko dolžnosti; preveč mu nakladaš, saj ne bo utegnil vsega opraviti / nakladati dajatve
3. ekspr. veliko, obširno, a vsebinsko prazno govoriti: že spet naklada; kamorkoli pride, začne nakladati / kot poziv: ne nakladaj, govori jasno; nehaj že nakladati!
SSKJ²
nakláden -dna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na nakladanje: nakladna postaja
2. nanašajoč se na naklado: nakladne številke literature za otroke; najbolj nakladne knjige / nakladni rekord, uspeh; nakladna revija revija, katere obstoj je odvisen od naklade; nakladno pisanje pisanje, ki ima za cilj visoko naklado
♦ čeb. nakladni panj panj iz naklad
SSKJ²
nakladíšče -a s (í)
nakladališče: pristaniška nakladišča
SSKJ²
nakládnica -e ž (ȃ)
trg. listina, s katero se potrjuje sprejem blaga za prevoz po morju in njegova izročitev naslovniku; konosament: izpolniti nakladnico
SSKJ²
naklájen -a -o prid. (ȃ)
nar. vzhodno naložen, napolnjen: žepe ima naklajene z jabolki
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
naklánjati -am nedov. (ȃ)
1. knjiž. podarjati, poklanjati: naklanjati bogata darila / gospe mu naklanjajo prijazne nasmeške / naklanja jim veliko ljubezen, pozornost izkazuje, posveča
// preskrbovati, omogočati: zaslužek naklanjajo rajši tujcem kot domačinom
2. star. nagibati, siliti: ljubezen do otrok ga naklanja k takim dejanjem / k ljubezni do svojcev človeka naklanja narava
    naklánjati se star.
    sklanjati se, nagibati se: za njegovim hrbtom se je naklanjal k njej / drevesa se naklanjajo nizko nad pot
    // bližati se čemu, končevati se: dan se že naklanja k večeru
SSKJ²
nakláti -kóljem dov., nakôlji nakoljíte (á ọ́)
1. nekoliko razklati: debela polena je razklal, drobnejša pa samo naklal; na čereh se je ladja naklala
2. nasekati, nacepiti: naklati drv, trsk
SSKJ²
naklatíti in naklátiti -im, tudi naklátiti -im dov. (ī á; á)
1. s klatenjem priti do določene količine česa: naklatiti košaro hrušk, sliv
2. slabš. reči, povedati: naklatil jim je vseh mogočih neumnosti
    naklatíti se in naklátiti se, tudi naklátiti se ekspr.
    zadovoljiti svojo potrebo, željo po potepanju, pohajkovanju: ko se je naklatil po gozdu, je odšel še na polje / dovolj si se že naklatil po svetu
    ●     ekspr. naklatili so se od vseh strani so prišli
SSKJ²
naklejíti -ím tudi naklêjiti -im dov., naklêjil (ī í; ȇ)
premazati s klejem: naklejiti deske, lepenko
SSKJ²
naklèp -épa m (ȅ ẹ́)
knjiž. namen, načrt, navadno slab, skriven: obtožili so ga naklepa, da je hotel umoriti soseda; dokazali so mu hudoben naklep; maščevalni, zločinski naklep / delati naklepe / star. imeti dober naklep namen / njegovi naklepi so spodleteli; izvršiti svoj naklep
♦ pravn. naklep duševni proces, pri katerem se storilec zaveda dejanja, ki ga izvršuje, in hoče njegove prepovedane posledice; eventualni naklep pri katerem se storilec zaveda možne prepovedane posledice
SSKJ²
naklépanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od naklepati: naklepanje maščevanja, upora / naklepanje, da je tatove morda kdo videl, se ni potrdilo domneva
SSKJ²
naklépati1 -am nedov. (ẹ̑)
knjiž. snovati, pripravljati, navadno kaj slabega: naklepati izdajo, umor; ugibali so, kaj naklepa nasprotnik; nekaj hudega naklepajo proti njim / le kaj naklepajo z ujetnikom mislijo, nameravajo storiti
// misliti, premišljevati: naklepal je, kaj naj stori
SSKJ²
naklepáti2 -klépljem dov., naklêplji naklepljíte; naklêpal (á ẹ́)
1. sklepati2: naklepati koso
2. ekspr. reči, povedati: naklepal ji je veliko neumnosti
● ekspr. pošteno ga je naklepal natepel, pretepel; ekspr. koliko kilometrov si naklepal prevozil
SSKJ²
naklépen -pna -o prid. (ẹ̑)
pravn. pri katerem se storilec zaveda dejanja, ki ga izvršuje, in hoče njegove prepovedane posledice: naklepni uboj, umor / naklepno kaznivo dejanje
    naklépno prisl.:
    naklepno povzročiti škodo
SSKJ²
naklepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
ekspr. reči, povedati veliko, navadno nepomembnega: kaj vse so ji naklepetale o njem / naklepetati novic o domačih
    naklepetáti se 
    nagovoriti se: dovolj sva se naklepetala
SSKJ²
naklepíčiti -im dov. (í ȋ)
nav. 3. os., nar. zgoditi se, pripetiti se: Naj se nameri in naklepiči, da nam spet pošljejo .. tistega oficirja (F. Finžgar)
SSKJ²
naklépnost -i ž (ẹ̑)
pravn. značilnost naklepnega: naklepnost tega kaznivega dejanja je dokazana
SSKJ²
naklépoma prisl. (ẹ̑)
knjiž. naklepno: naklepoma ubiti koga
SSKJ²
nakléstiti -im dov., nakléščen (ẹ́ ẹ̄)
1. s kleščenjem priti do določene količine česa, navadno vej: naklestiti kup vej / naklestili so smrečja za nastil
2. ekspr. natepsti, pretepsti: oče ga je spet naklestil; naklestiti s palico / vojaki so naklestili nasprotnikovo četo premagali
SSKJ²
nakléti se -kôlnem se [nakou̯nem se] dov., nakolníte se tudi nakôlnite se; naklél se; nam. naklét se in naklèt se (ẹ́ ó)
ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po preklinjanju: pošteno se je naklel / ko se je naklel, se je pomiril
SSKJ²
nakljúb1 prisl. (ȗ)
izraža, da je dejanje namerno drugačno, kot se želi, pričakuje: delati komu nakljub / ekspr. kakor nakljub se je zgodilo prav to, česar ni hotel / ekspr. uspeti vsem oviram nakljub
SSKJ²
nakljúb2 predl. (ȗ)
z dajalnikom kljub: nakljub mrazu hodi brez klobuka
SSKJ²
nakljúčba -e ž (ȗ)
zastar. naključje: čudna, srečna naključba / srečala sta se po naključbi
SSKJ²
nakljúčen -čna -o prid. (ȗ)
ki je posledica povezave, sovpada nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev; slučajen: ta razlog ni naključen, ampak globoko utemeljen; vsaka podobnost z resničnimi dogodki je samo naključna / naključni gost, opazovalec; naključna najdba
♦ fiz. naključna napaka napaka zaradi človeške nenatančnosti; pravn. naključna škoda škoda, ki je storilec ni predvidel in je ni bil dolžen predvideti
    nakljúčno prisl.:
    zgodba se razvija naključno; naključno priti mimo po naključju; sam.: v tem ne vidim nič naključnega
SSKJ²
nakljúčiti -im dov. (ú ȗ)
nav. 3. os., star. odločiti, določiti: oče je naključil drugače / usoda je to naključila
    nakljúčiti se knjiž.
    zgoditi se, pripetiti se: naključil se je čuden dogodek; naključilo se je nekaj slabega; mogoče se naključi, da ga kje srečaš / naključila se mu je sreča, o kateri še sanjal ni doživel je srečo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nakljúčje -a s (ȗ)
kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev: nič ne smemo prepustiti naključju / pomagalo mu je naključje; ekspr. igra naključja / v povedni rabi: ni naključje, da je nanj pozabil; ekspr. rešitev je čisto naključje; to je čudno, neverjetno, srečno naključje
● ekspr. naključje je hotelo drugače nepričakovano se je zgodilo nekaj drugega
// v prislovni rabi, v zvezi po naključju nenačrtno, nehote: po naključju srečati znanca; samo po naključju je preživel nesrečo; ekspr. to je zvedel po golem naključju
SSKJ²
nakljúčnost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost naključnega: naključnost tega dejanja je očitna; moti me naključnost izbora, razporeditve; naključnost in zakonitost / njegov uspeh ni rezultat naključnosti naključja
SSKJ²
nakljúvati -am in -kljújem tudi nakljuváti -kljúvam in -kljújem dov., nakljúval tudi nakljuvál (ú; á ú)
s kljuvanjem načeti, poškodovati: fazani so nakljuvali krompir in peso / nakljuvati jajčeca
♦ arhit. nakljuvati omet v star omet vsekati brazde, točke, da se nanj lahko prime nov omet
SSKJ²
náklo -a s (á)
star. nakovalo: udarjati s kladivom po naklu
SSKJ²
naklòn -ôna m (ȍ ó)
1. glagolnik od nakloniti: odzdravila je z naklonom glave; predstaviti se z vljudnim naklonom priklonom
2. nagnjenost dane ravnine glede na osnovno ravnino: meriti, spreminjati naklon; proga ima majhen naklon; naklon strmine / prečni, vzdolžni naklon
3. jezikosl. slovnična kategorija za izražanje odnosa govorečega do glagolskega dejanja, stanja: v katerem naklonu je ta glagolska oblika / pogojni, povedni, velelni naklon
SSKJ²
naklonílo -a s (í)
star. dar, darilo: dati, zavrniti naklonilo
SSKJ²
naklonína -e ž (ī)
1. nagib, naklon: določiti naklonino vzpenjače; povprečna naklonina stene je 80°
2. pobočje, strmina: vsa naklonina se je bleščala v soncu; zdrsnil je po zaledeneli naklonini
SSKJ²
naklonítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od nakloniti: naklonitev premoženja
2. star. dar, darilo: bogate kraljeve naklonitve templju
SSKJ²
nakloníti -klónim dov. (ī ọ́)
1. knjiž. podariti, pokloniti: naklonil ji je lepo darilo; nikogar nima, da bi mu naklonil premoženje dal, prepustil / vso svojo ljubezen je naklonila otrokom
// preskrbeti, omogočiti: naklonil mu je dobro službo / nikoli mi ni nič naklonil / usoda jim je naklonila zmago zmagali so
2. star. nagniti2, prisiliti: k delu ga je naklonila velika potreba; nič ga ni moglo nakloniti, da bi se oženil
3. zastar. povzročiti, prizadejati: ne morejo pozabiti, kakšno sramoto jim je naklonil; nespametna ljubezen mu je naklonila žalost in sitnosti
● knjiž. samo malo časa mi še nakloni poslušaj me, sodeluj z menoj še nekaj časa; zastar. sramežljivo je naklonila glavo sklonila
    nakloníti se zastar.
    skloniti se, nagniti se: naklonila se je skozi okno; nakloniti se h komu / češnja se je naklonila na dvorišče
    // prikloniti se: nakloni se, preden odideš; igralec se je publiki globoko naklonil
    nakloníti si star.
    pridobiti si naklonjenost: zelo se je trudil, pa si je ni mogel nakloniti / nakloniti si občinstvo
    naklónjen -a -o
    1. deležnik od nakloniti: zahvaliti se za naklonjeno knjigo / ljubeči pogled je bil naklonjen možu / stranska ploskev je precej naklonjena k osnovni nagnjena
    2. navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom ki ima, kaže pozitiven odnos do koga: predstojnik mu je naklonjen; naklonjeni so naši ureditvi; očetovsko, prijateljsko mi je naklonjen / javno mnenje jim ni naklonjeno / sreča, usoda nam je naklonjena
SSKJ²
naklónjenec -nca m (ọ́)
knjiž. kdor je komu naklonjen: na dvoru ima veliko prijateljev in naklonjencev
SSKJ²
naklónjenost -i ž (ọ́)
1. pozitiven odnos do koga: čutiti, izkazovati, uživati naklonjenost; pridobiti si naklonjenost občinstva, visoke osebnosti; obsipa ga z dokazi naklonjenosti / na novo gibanje gleda z vso naklonjenostjo novemu gibanju je naklonjen
2. zastar. nagnjenje: za noben poklic ne čuti posebne naklonjenosti / dedne bolezenske naklonjenosti
SSKJ²
naklónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na naklon 2: naklonska igla je kazala 90°
♦ geom. naklonski kot kot, ki ga oklepa dana premica ali ravnina z osnovno premico ali ravnino; jezikosl. naklonski glagol glagol, ki izraža odnos do drugega glagola
SSKJ²
naknáden -dna -o prid. (ȃ)
pisar. ki se zgodi, opravi po določenem dejanju; poznejši, dodaten: naknadni vpis; vnaprejšnja in naknadna kalkulacija / naknadni kredit
    naknádno prisl.:
    naknadno odobriti, plačati
SSKJ²
nakóckati -am dov. (ọ̑)
narezati na kocke: nakockati jabolko, repo
    nakóckan -a -o:
    zelenjavi dodamo še nakockan krompir
SSKJ²
nakódrati -am dov. (ọ̑)
narediti, izoblikovati kodre: nakodrati lase / trajno nakodrati; pren., ekspr. veter je nakodral gladino morja; nakodrati ustnice v nasmeh
    nakódran -a -o:
    nakodrani lasje; rastlina z nakodranimi listi podobnimi kodrom; nakodrano morje
SSKJ²
nakolénčič -a m (ẹ̑)
etn. deček, navadno trileten, ki ga v novem domu dajo nevesti na kolena:
SSKJ²
nakolénka -e ž (ẹ̑)
nav. mn. priprava za zavarovanje kolen: natakniti si nakolenke; gozdarji so pri sečnji uporabljali nakolenke
SSKJ²
nakolíčiti -im dov. (í ȋ)
postaviti, zasaditi kole, količke v zemljo
a) za zaznamovanje na zemljišču: ves travnik so nakoličili
b) za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: nakoličiti in privezati trte
SSKJ²
nakolíti -ím in -kólim dov., nakólil in nakôlil (ī í, ọ́)
postaviti, zasaditi kole, količke v zemljo za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: nakoliti trte / ves vinograd so na novo nakolili
SSKJ²
nákolski -a -o [nakou̯ski] prid. (á)
nar., v zvezi nakolski fižol fižol z ovijajočim se steblom; visoki fižol: nakolski fižol že cvete
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nakopáti -kópljem tudi -ám dov., nakôplji nakopljíte tudi nakôpaj nakopájte; nakôpal (á ọ́, ȃ)
1. s kopanjem priti do določene količine česa: nakopati dovolj premoga; nakopali so tisoč ton rude / nekaj krompirja so že nakopali
2. ekspr., z dajalnikom povzročiti, da pride kdo v neugoden položaj: otrok ji je nakopal veliko bridkosti, skrbi; brzdaj jezik, da si ne nakoplješ nesreče, hudih nevšečnosti / s svojim ravnanjem si je nakopal veliko nasprotnikov
● ekspr. nakopal si je številno družino skrbeti mora za številno družino; ekspr. nakopati si prehlad prehladiti se
SSKJ²
nakópati se tudi nakopáti se -am se in -ljem se dov. (ọ́ á ọ́)
zadovoljiti svojo potrebo, željo po kopanju: za danes sva se nakopala in naplavala
SSKJ²
nakopávati -am nedov. (ȃ)
ekspr., z dajalnikom povzročati, da pride kdo v neugoden položaj: nakopavati nesrečo drugim; skrbi si nakopava / čemu bi si nakopaval njegovo jezo / nakopavati si nasprotnike
● ekspr. noče si nakopavati žene na svoja ramena prevzemati nase skrbi za ženo
SSKJ²
nakopíčenje -a s (ȋ)
glagolnik od nakopičiti: nakopičenje podzemeljskih plinov / nakopičenje dogodkov
SSKJ²
nakopíčenost -i ž (ȋ)
značilnost nakopičenega: nakopičenost predmetov / nakopičenost dogodkov ga utruja
SSKJ²
nakopíčiti -im dov. (í ȋ)
spraviti na kup: hudourniki so nakopičili skale; nad poljem so se nakopičili oblaki / nakopičiti blago v skladiščih / nakopičiti gnoj na voz
// napraviti, da je česa kje v veliki količini: nakopičiti denar / rastline nakopičijo kalij v svojih celicah / nakopičil je še preveč dokazov
    nakopíčen -a -o:
    v gibajočem se telesu nakopičena energija; v sestavku je nakopičenih veliko neprimernih izrazov
SSKJ²
nakosíti -ím dov., nakósil (ī í)
s košenjem priti do določene količine česa, navadno trave, detelje: nakositi voz detelje; letos so dosti nakosili / nakositi krme za živino
    nakošèn -êna -o:
    sveže nakošena detelja
SSKJ²
nakósiti se -im se dov. (ọ́)
najesti se pri kosilu: ustavili so se v gostilni in se nakosili
SSKJ²
nakosmatíti -ím dov., nakosmátil (ī í)
narediti kaj kosmato: blago so nakosmatili na obeh straneh; nakosmatiti usnje
    nakosmatèn -êna -o:
    nakosmatena tkanina
SSKJ²
nakošátiti -im dov. (á ȃ)
narediti kaj košato, bujno razraščeno: pes je jezno nakošatil rep
    nakošátiti se ekspr.
    opazno, pozornost vzbujajoče se obleči: poglej, kako se je nakošatila; pren. umetnost se je nakošatila z lažnim bliščem
SSKJ²
nakotíti -ím dov., nakótil (ī í)
s kotenjem priti do določenega števila mladičev: zajklja je v enem letu nakotila petnajst mladih
    nakotíti se nav. ekspr.
    razmnožiti se, namnožiti se: podgane so se zelo nakotile; ta zalega se je nakotila po vseh kotih
SSKJ²
nakòv -ôva m (ȍ ō)
knjiž., zastar. okov(je): kovček je bil okovan z rumenimi nakovi
SSKJ²
nakoválce -a s (ā)
manjšalnica od nakovalo: udarjati s kladivcem po nakovalcu
♦ anat. slušna koščica med kladivcem in stremencem
SSKJ²
nakoválo -a s (á)
kovinski podstavek, na katerem se kuje: udarjati s kladivom na nakovalo, po nakovalu / kleparsko, kovaško nakovalo
● ekspr. znašel se je med kladivom in nakovalom v zelo neprijetnem, zapletenem položaju
SSKJ²
nakováti -kújem dov., nakovál (á ú)
1. s kovanjem priti do določene količine česa: nakovati denar, kovance
● ekspr. iz afere so nakovali veliko denarja pridobili
2. s kovanjem spraviti na kaj: nakovati nov obroč na kolo / nakovati čevlje z žeblji
SSKJ²
nakracáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. nerazločno, grdo napisati: v levi kot je nakracal datum; komaj nakraca svoje ime / vse, kar nakraca, mu objavijo sestavi, napiše
SSKJ²
nakracljáti -ám dov. (á ȃ)
nakracati: nakracljati nalogo
SSKJ²
nakrásti -krádem dov., stil. nakràl nakrála (á ȃ)
s krajo priti do česa: nakradli so veliko dragocenosti, nakita
SSKJ²
nakràt prisl. (ȁ)
star. naenkrat, nepričakovano: nakrat je stal pred njim / nakrat so zrasle iz tal visoke gore / zastar. vstala sta oba nakrat hkrati
SSKJ²
nakrátko in na krátko prisl., piše se narazen (á)
1. izraža, da se dejanje dogaja
a) malo časa: na kratko se ozreti, se zasmejati
b) sorazmerno hitro: na kratko dihati / na kratko odpraviti človeka, zadevo
2. izraža, da je omenjeno povedano zgoščeno, v omejenem obsegu: na kratko opisati, razložiti; na kratko mu je povedal / v členkovni rabi na kratko (povedano), nisi pripravljen; prim. kratek
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nakŕcati -am dov. (r̄)
naložiti, natovoriti (na ladjo): nakrcati premog / nakrcati čoln, ladjo
SSKJ²
nakrémžiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
narediti gube, poteze kot pri joku: nakremžiti obraz, usta; zasmehljivo je nakremžila ustnice; otrok se je nakremžil
    nakrémžen -a -o:
    nakremžen obraz / ekspr. že ves dan je nakremžen siten, slabe volje
SSKJ²
nakreníti -krénem dov. (ī ẹ́)
1. premakniti (iz normalne lege): sveder se je zlomil, ker si ga nakrenil / nakreniti komu roko / nakrenil je glavo proti vratom obrnil
2. star. ukreniti, narediti: ne ve, kako naj nakrene, da bo prav / usoda je tako nakrenila; vse se je srečno nakrenilo izšlo
SSKJ²
nakresáti -kréšem dov., nakrêši nakrešíte; nakrêsal (á ẹ́)
ekspr. natepsti, pretepsti: oče te bo spet nakresal; nakresala ga je s polenom / nakresati nasprotnika premagati
    nakresáti se 
    napiti se (alkoholne pijače): nakresal se je žganja / pog. spet se ga je nakresal
    nakresán -a -o:
    nakresan človek; bili so že precej nakresani
SSKJ²
nakrétiti -im, in nakretíti in nakrétiti -im dov.(ẹ̄; ī ẹ́)
star. povzročiti, narediti: nakretil mu je veliko sitnosti; kdo ve, kaj ti še lahko nakreti
    nakrétiti se, in nakretíti se in nakrétiti se
    zgoditi se, pripetiti se: to se lahko vsakemu nakreti; brezoseb. žal mi je, da se je tako nakretilo
SSKJ²
nakŕhati -am dov. (ŕ r̄)
s krhanjem načeti, poškodovati: mraz in veter sta nakrhala kamnite gmote; topovske krogle so zelo nakrhale zidove
// ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: vojna je nakrhala veliko ljudi; njuno sožitje se je nakrhalo
    nakŕhan -a -o:
    njegov ponos je zelo nakrhan; nakrhana disciplina
SSKJ²
nakrhljáti -ám dov. (á ȃ)
narezati na krhlje: sadeže olupimo in nakrhljamo
SSKJ²
nakričáti se -ím se dov. (á í)
zadovoljiti svojo potrebo, željo po kričanju: v gozdu so se natekali in nakričali / ko se je nakričal, se je umiril
SSKJ²
nakríšpati -am dov. (ȋ)
nižje pog. natepsti, pretepsti: ne hodi k njemu, spet te bo nakrišpal; pošteno so ga nakrišpali
SSKJ²
nakrivíti -ím dov., nakrívil (ī í)
nekoliko ukriviti: vsako drugo bodico je nakrivil / usta je nakrivil v čuden nasmeh skrivil
    nakrívljen -a -o tudi nakrivljèn -êna -o:
    nakrivljena ograja
SSKJ²
nakrížem prisl. (ī)
zastar. navzkriž: nakrižem prerezan hlebec kruha
SSKJ²
nakŕmiti -im dov., tudi nakrmíte; tudi nakrmíla (ŕ)
s krmljenjem nasititi: nakrmiti kokoši, konje
// ekspr. nahraniti2: dobro so ga nakrmili; nakrmiti s slaščicami
SSKJ²
nakrohotáti se -ám se in -óčem se dov. (á ȃ, ọ́)
ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po krohotanju: na zabavi so se pošteno nakrohotali
SSKJ²
nakrókati se -am se dov. (ọ̑)
ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po krokanju: ali se še niste nakrokali / za letos sva se nakrokala
SSKJ²
nakrušíti in nakrúšiti -im, in nakrúšiti -im dov. (ī ú; ú ū)
s krušenjem načeti, poškodovati: nakrušiti omet, zid; ob padcu se je lonec nakrušil
SSKJ²
nakúhati -am dov. (ú ȗ)
1. s kuhanjem priti do določene količine česa: nakuhati in nacvreti različnih dobrot; nakuhala je jedi za tri dni / nakuhati deset kozarcev marmelade / letos so nakuhali veliko žganja
2. ekspr. povzročiti neprijetnost, težave: kaj si spet nakuhal; pazi se, da ti kakšne ne nakuha
    nakúhati se 
    povečati svojo prostornino zaradi kuhanja: riž se je zelo nakuhal / bela moka se ne nakuha tako kot ajdova
SSKJ²
nakúkati -am dov. (ū ȗ)
po ljudskem verovanju s kukanjem našteti, odmeriti: kukavica mu je nakukala petnajst let; ekspr. kukavica ji je nakukala veliko otrok
SSKJ²
nakúp -a m (ȗ)
1. glagolnik od nakupiti: po nakupu živeža je srečala prijateljico; nakup obleke, ozimnice; imeti popust pri nakupu živil / odobriti sredstva za nakup strojev / iti po nakupih nakupovat
// kar je nakupljeno: plačati, porabiti nakup / mesečni nakup
2. glagolnik od kupiti: odobriti nakup avtomobila; ponuditi, priporočiti komu kaj v nakup; imeti prednost pri nakupu / nepravilen nakup tega nogometaša / nakup in uporaba licence / državna prodaja oziroma nakup valut / ugodni nakupi; nakupi v tujini; v podjetju je odgovoren za nakupe nabavo / ekspr. kako ti ugaja moj novi nakup
SSKJ²
nakúpen -pna -o prid. (ū)
nanašajoč se na nakup ali nakupovanje: nakupne navade ljudi / nakupni dan / nakupni stroški / nakupna cena; nakupna knjižica knjižica za vpisovanje nakupov
SSKJ²
nakupíti in nakúpiti -im dov. (ī ú)
s kupovanjem priti do česa: nakupiti živež in obleko; šla je nakupit nekaj drobnarij; nakupiti kaj na črno nezakonito, skrivaj / moko in druga živila nakupijo na začetku meseca
    nakúpljen -a -o:
    nese polno košaro nakupljenih stvari
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nakupoválec -lca [nakupovau̯ca tudi nakupovalca] m (ȃ)
kdor nakupuje: zmedo so povzročili nakupovalci; nakupovalci živeža / to je bivši nakupovalec sadja, živine
SSKJ²
nakupoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na nakupovanje: nakupovalna mreža, torba / nakupovalni dan / nakupovalno središče veliko omejeno območje z različnimi trgovinami, poslovalnicami, restavracijami / ekspr. nakupovalna mrzlica
SSKJ²
nakupovalíšče -a s (í)
nakupovalno središče: odpreti nakupovališče; v največjem slovenskem nakupovališču so odprli več novih trgovin; predmestno nakupovališče; mreža nakupovališč
SSKJ²
nakupoválka -e [nakupovau̯ka tudi nakupovalka] ž (ȃ)
ženska, ki nakupuje: nakupovalka je dolgo izbirala blago
SSKJ²
nakupovánje -a s (ȃ)
glagolnik od nakupovati: nakupovanje blaga; nakupovanje in preprodajanje / nakupovanje obleke in perila mu je v veliko breme
SSKJ²
nakupováti -újem nedov. (á ȗ)
s kupovanjem prihajati do česa: nakupovati živež / navadno nakupuje mati; šla je nakupovat
// večkrat, navadno v večjih količinah kupovati: nakupovati blago
SSKJ²
nakuríti in nakúriti -im dov. (ī ú)
1. ekspr. nahujskati, naščuvati: nakurila ga je proti sosedu; druge je nakuril nanj
// zelo razjeziti, razdražiti: kdo vas je tako nakuril
2. zastar. zagosti: pazi, da ti kakšne ne nakuri
3. star. natepsti, pretepsti: nakuril ga je z bičem; molči, da te še enkrat ne nakurim
    nakúrjen -a -o:
    kaj si tako nakurjen; danes je zelo nakurjen proti njej
SSKJ²
nakváčkati -am dov. (ȃ)
s kvačkanjem priti do določenega števila kvačkanih izdelkov: letos je nakvačkala veliko prtičkov / nakvačkati obrobo
SSKJ²
nakvásiti -im dov. (á ā)
slabš. reči, povedati veliko vsebinsko praznega, nespametnega: kaj si mu spet nakvasil; nakvasiti neumnosti / nakvasili so jim, da so delo že opravili
SSKJ²
nakvíšku prisl. (ȋ)
star. kvišku, navzgor: plamen buhne nakvišku; roke, iztegnjene nakvišku
SSKJ²
nalagáč -a m (á)
nakladalec: šofer in nalagači
SSKJ²
naláganje -a s (ȃ)
glagolnik od nalágati: pomagati pri nalaganju opeke, sena; nalaganje tovora na ladjo / nalaganje ladje / javil se je za nalaganje peči / nalaganje datotek, glasbe, slik; nalaganje spletnih strani / nalaganje denarja, prihrankov v banko
SSKJ²
nalágati1 -am nedov. (ȃ)
1. delati, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: nalagati deske, živino; nalagati na mulo, nosila, voz; nalagati si drv v naročje / nalagati ladjo, vagon
// delati, da pride kaj kam z določenim namenom sploh: knjige nalaga kar na mizo in na tla / nalagati hrano na krožnik / ekspr. slikar je temperamentno nalagal barve drugo poleg druge / nalagati drva v skladovnico zlagati
// delati, da pride na ognjišče kako trdno gorivo z namenom, da se vzdrži ogenj: premalo premoga nalaga, zato je hladno / nalagati na ogenj; nalagati v peč; ne nalagaj več
● slabš. družba se je ravno nalagala v avto vstopala
2. prenašati program, datoteko s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona ali obratno: nalagati slike, zasebne datoteke na strežnik / nalagati datoteko s spleta na računalnik; nalagati glasbo na mobilni telefon / računalnik nalaga programe prihaja v stanje, zlasti ob zagonu, ko je mogoče uporaba programov / pog. računalnik se nalaga se zaganja
3. uporabljati denar za povečanje premoženja: nalagati denar v vrednostne papirje; varno nalagati kapital / nalagati denar v banko, na sinovo ime
// ekon. uporabljati del na novo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: nalagati denar v industrijo, trgovino
4. nav. ekspr. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: nalagati komu delo, dolžnosti; to jim nalaga veliko odgovornost / nalagati podjetjem težka bremena
5. pog., ekspr. tvesti: kaj vse jim je nalagal / nalagati o poštenju
SSKJ²
nalagáti2 -lážem dov. (á á)
z laganjem zavesti v zmoto: nalagati prijatelja; ekspr. debelo nas je nalagal / nalagati samega sebe
    nalagáti se knjiž., zastar.
    zlagati se: nisem se nalagal
SSKJ²
naláhen -hna -o prid. (ȃ)
star. lahen, rahel: začutiti nalahen udarec / nalahen posmeh
SSKJ²
naláhko in na láhko prisl., piše se narazen (ȃ)
1. izraža, da se dejanje dogaja brez občutka teže: na lahko dihati; na lahko in previdno stopati po brvi
// izraža, da se dejanje dogaja brez sile, trdote: na lahko odpreti vrata, položiti otroka na posteljo; na lahko stisniti roko; na lahko udariti
2. izraža, da se dejanje dogaja brez velikega truda, prizadevanja: na lahko je prišel do bogastva
3. ekspr. lahkomiselno, neresno: na lahko govoriti o resnih rečeh; službo jemlje precej na lahko
4. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja v majhni stopnji, meri: na lahko zardeti / na lahko odzdraviti, pokimati
SSKJ²
naláhno in na láhno prisl. (ȃ)
knjiž. na lahko, na rahlo: nalahno se dotakniti; nalahno odpreti vrata; nalahno udariti / voda nalahno pljuska; začelo je nalahno snežiti; nalahno zibajoče se veje
SSKJ²
nalájati -am dov. (ȃ)
oblajati: pes ga je nalajal
// nizko ozmerjati: nalajal ga je, ker je prišel pozno domov
SSKJ²
nalàšč tudi nálašč prisl. (ȁ; ȃ)
1. izraža, da se dejanje zgodi zaradi kljubovanja: nalašč mu nagaja; nalašč siliš v nevarnost; ekspr. ne grem, nalašč ne / ekspr. povprašal je po mojstru, pa ga kot nalašč ni
2. izraža, da se dejanje zgodi zaradi določenega namena: nalašč se je obrnil stran, da ne bi pozdravil; ne zameri, nisem se nalašč zadel; v členkovni rabi soba je prav nalašč za vas pripravljena / temperaturo v jamah so ugotavljali z nalašč za to izdelanimi toplomeri / v členkovni rabi: ta ženska je kakor nalašč zanj ustvarjena; kot nalašč si mi prišel na pot
● pog. daj mi pismo, da ne boš nalašč za to hodil na pošto samo zaradi tega
SSKJ²
naléči -léžem dov., nalézi nalézite; nalégel nalêgla; nam. naléč in nalèč (ẹ́ ẹ̑)
knjiž., s prislovnim določilom pojaviti se, razprostreti se na površini: oblaki so nalegli nizko na vrhove; umazana reka je prestopila bregove in nalegla na travnike / v nižini je nalegla soparica
// z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: mrak je že nalegel, ko so dospeli do vrha; ko naleže noč, se odpravi na potep ko se znoči / na pokrajino je nalegla tišina; pren. strah mu je nalegel v srce
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nalégati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. knjiž., s prislovnim določilom pojavljati se, razprostirati se na površini: na mesto je začela nalegati megla / iz dimnika spet nalega črn dim se vali proti tlom / pričele so nalegati prve slane padati
// z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: mrak, noč že nalega / na zemljo nalega mir; pren. na srce ji nalega potrtost; na obraze je začela nalegati skrb
2. teh. biti drug na drugem tako, da se ena ploskev dotika, stika z drugo: tram nalega (na) zid; kaj dobro, slabo nalega na podlago
SSKJ²
nalépek -pka m (ẹ̑)
kar se nalepi: z nalepki okrasiti, spremeniti kaj / kontrolni kuponi so brez ustreznih nalepkov; nalepki na škatlicah za vžigalice nalepke; pren., ekspr. kritik mu je nalepil različne nalepke
SSKJ²
nalépen -pna -o prid. (ẹ̑)
na katerega se kaj nalepi: nalepni pano; nalepna tabla
SSKJ²
nalepíti in nalépiti -im, tudi nalépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑)
z lepljenjem pritrditi na kaj: nalepiti kolek, znamko; nalepiti tapete na zid / ekspr. k poročilu je nalepil še svoje osebne vtise dodal, pripisal
    nalepíti se in nalépiti se, tudi nalépiti se s prislovnim določilom
    zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago: kri se je nalepila na rano
    ●     knjiž., ekspr. pogled se ji je nalepil na obraz mrliča nepremično ga je gledala
    nalépljen -a -o:
    nalepljeni brki; ta element je pesmi nalepljen od zunaj; mesec in oblak sta videti kot nalepljena na nebu
SSKJ²
nalépka -e ž (ẹ̑)
listek za glavne ali posebne označbe stvari, na katero je nalepljen: odstraniti nalepko s škatlice; opremiti blago z nalepkami; nalepke na steklenicah; pren. dajal mu je grde nalepke
// kar se nalepi za okras: hotelske nalepke; nalepke za avtomobile
SSKJ²
nalépljati -am nedov. (ẹ́)
z lepljenjem pritrjevati na kaj: nalepljati znamke; pren. ob vsaki priložnosti mu je nalepljal žaljive vzdevke
SSKJ²
nalépnica -e ž (ẹ̑)
listek za glavne ali posebne označbe stvari, na katero je nalepljen: nalepiti nalepnico na stekleničko z zdravili; zbirati nalepnice vžigaličnih škatlic / nalepnica z naslovom naročnika
♦ ptt listek s tiskano označbo načina odpošiljanja, ki se nalepi na pošiljko
SSKJ²
nalepotíčiti -im dov. (í ȋ)
okrasiti, olepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom: nalepotičiti obraz; vsak dan se nalepotiči; zna se okusno nalepotičiti; nalepotičiti si obraz
    nalepotíčen -a -o:
    nalepotičena dekleta; njena zunanjost je preveč nalepotičena
SSKJ²
nalésti se -lézem se dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. dobiti (nalezljivo) bolezen: nalezel se je davice, ošpic / ekspr. pošteno sem se nalezel prehlada zelo sem se prehladil
2. ekspr. postati deležen česa, dobiti kaj: v gozdu se je nalezla klopov; mrčesa so se nalezli od vojakov
3. postati deležen stanja, lastnosti, kot ga določa samostalnik: nalesti se malodušnosti, panike; vsi so se nalezli njene dobre volje; drug od drugega so se nalezli sitnosti; sčasoma se je nalezla tudi njegovih slabosti / nalesti se tujih navad, tuje miselnosti
● ekspr. nalesti se dolgov (zelo) se zadolžiti; pog., ekspr. rada se ga naleze se opijani; ekspr. prepeva jim popevke, ki se jih je nalezel po svetu ki jih je slišal, se jih naučil
    nalésti 
    nalesti se: nalesti bolezen / zastar. nalesti klope
SSKJ²
nalèt -éta m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od naleteti: preprečevati nalet snega in ledu s streh / te rastline se razmnožujejo z naletom semen
2. publ. nenaden, silovit nastop, pojav česa na določenem kraju: nalet burje / naleti sovražnih letal
// nenaden, kratkotrajen, navadno silovit napad: v enem samem naletu so strli sovražnikov odpor / v letalskem naletu so pobili veliko ljudi
3. avt., žel. trčenje, trk vozečega vozila v vozilo, ki stoji ali vozi v isti smeri: vožnja tik za tovornjakom se je končala z naletom; v preteklem letu je bilo veliko naletov; trčenja, naleti in iztirjenja vlakov; nalet od spredaj, zadaj
4. šport. del smučarske skakalnice od vrha do odskočišča: skakalnica ima prekratek nalet; popraviti, skrajšati, zgraditi nalet; nalet, doskočišče in iztek
// startno mesto, s katerega se skakalec spusti: tekmovalci so skakali z najvišjega naleta
SSKJ²
nalétati -am nedov. (ẹ̑)
zastar. naletavati: sneg naleta že od jutra
SSKJ²
nalétati se -am se dov., tudi naletájte se; tudi naletála se (ẹ́)
pog. s tekanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: na travniku so se otroci do sitega naletali
● ekspr. danes sem se pa naletal po uradih imel sem veliko opravkov po uradih
SSKJ²
naletávanje -a s (ȃ)
glagolnik od naletavati: bojijo se vetra in naletavanja snega
SSKJ²
naletávati -am nedov. (ȃ)
1. nav. 3. os. padati iz oblakov v obliki snežink: sneg naletava že ves dan; naletavale so posamezne snežinke; brezoseb.: spet naletava; vso noč je po malem naletavalo; naletava v kosmih
2. večkrat naleteti: naletavati na ovire / na to naletavamo zlasti v romanih
    naletavajóč -a -e:
    naletavajoči sneg
SSKJ²
naléten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na nalet: naletna moč / zvišati naletni stolp (skakalnice); urediti naletne proge in doskočišča
♦ čeb. naletna deska deska na spodnji sprednji strani čebelnjaka, kamor sedajo čebele
SSKJ²
naletéti -ím dov., nalêtel (ẹ́ í)
1. v zvezi z na nehote, navadno nepričakovano srečati, najti koga: v mestu je naletel na prijatelja; celo tam smo naleteli na Slovenca / na take ljudi še nisem naletel
// nehote, navadno nepričakovano priti do česa, najti kaj: po dolgi hoji naletijo na sončno jaso; pod hribom je naletel na mlin, zastar. mlin / pred mestom so naleteli na zasedo / ladja je naletela na čeri; vlak je naletel na mino zadel, zapeljal / v knjigi včasih naleti tudi na črke, ki jih ne pozna
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da postane kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: naleteti na ovire, težave / naleteli so na močen odpor nasprotnika; naleteti na dober, lep sprejem biti dobro, lepo sprejet / povsod so naleteli na razumevanje in podporo; publ. resolucija je naletela na širok odmev
3. avt., žel. trčiti, zaleteti se z vozečim vozilom v vozilo, ki stoji ali vozi v isti smeri: kljub zaviranju je naletel na vozilo pred seboj / vlak je naletel / avtomobil je naletel na drog
● star. take te še nisem naletel videl, našel; na hrustanec naletimo na mnogih delih telesa hrustanec je; ekspr. hotel ga je ogoljufati, prestrašiti, pa ni naletel na pravega ni se mu posrečilo; ekspr. danes boš pri direktorju slabo naletel ne boš dosegel tega, kar hočeš, pričakuješ
    naletéti se 
    1. z letenjem, premikanjem po zraku priti kam v velikem številu: na gnojne kraste so se naletele muhe; okrog luči se je naletelo veliko vešč
    2. s padanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: s pobočja, sten se naletijo kupi kamenja; s stropa se naletijo na tla koščki ometa in prah
    3. pog., ekspr. s tekom, hitenjem priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: v hipu se je na kraj nesreče naletelo polno ljudi / vojaki, ki so se naleteli v jarek, so začeli streljati
SSKJ²
naletíšče -a s (í)
šport. del smučarske skakalnice od vrha do odskočišča; nalet, zaletišče: naletišče in doskočišče
SSKJ²
nalezljív -a -o prid. (ī í)
ki se prenaša z osebe na osebo: garje so nalezljive / nalezljiva bolezen / njen smeh je zelo nalezljiv / ekspr. nalezljive ideje
    nalezljívo prisl.:
    nalezljivo se je smejala
SSKJ²
nalezljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost nalezljivega: nalezljivost otroške paralize / nalezljivost smeha
SSKJ²
naležáti se -ím se dov. (á í)
zadovoljiti svojo potrebo, željo po ležanju: med nalivom se je naležal in naspal / ekspr. malo razgibavanja ne škodi, naležali smo se že
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nalíčen1 -čna -o prid. (ȋ)
knjiž. s katerim se pokriva, zakriva lice, obraz: nalična tančica
● nalična stran prednja, prava stran
SSKJ²
nalíčen2 -čna -o prid. (ī)
star. podoben, soroden: naličen pojav; moj zaključek je naličen njegovemu
SSKJ²
nalíčiti1 -im dov. (í ȋ)
1. nanesti ličilo na obraz: naličiti obrvi, ustnice; skrbno se naličiti; naličiti si trepalnice / naličiti igralko pred nastopom; naličiti se v črnca / naličiti obraz
2. knjiž. okrasiti, olepšati: naličiti darila s cvetlicami
    nalíčen -a -o:
    rdeče naličene ustnice; naličena ženska
SSKJ²
nalíčiti2 -im dov. (í ȋ)
star., z dajalnikom biti podoben, spominjati na kaj: ta slog naliči baroku; v vsem naliči svoji materi
SSKJ²
nalíčje -a s (ȋ) knjiž.
1. maska, krinka: nadeti (si), sneti (si) naličje; naličje z dolgim nosom / ta pisatelj je snel družbi naličje; to je le njegovo naličje, ne pa bistvo
2. tančica, pajčolan: nevesta z naličjem; gosto, prozorno naličje / nekatere osebe v romanu je zastrl z naličjem romantike
♦ etn. prt, tkanina, s katero se pokrije mrliču obraz
3. podoba, videz, zunanjost: evropsko naličje mesta; naličje pokrajine se je spremenilo
SSKJ²
nalíčkati1 -am dov. (ȋ)
z ličkanjem priti do določene količine koruze: danes smo veliko naličkali
SSKJ²
nalíčkati2 -am dov. (ȋ)
ekspr. naličiti1, nalepotičiti: hotele so kar najbolj naličkati svoje otroke / za ples se je naličkala in načičkala
    nalíčkan -a -o:
    rdeče naličkane ustnice; prišla je vsa naličkana in načičkana
SSKJ²
nalíčnica -e ž (ȋ)
1. knjiž. maska, krinka: nadeti (si), nositi naličnico / prekriti jezo z naličnico ravnodušja
// del plinske maske, respiratorja, ki pokriva obraz, del obraza: naličnica se mora dobro pritisniti k obrazu; gumijasta naličnica / naličnica in filter maske
2. naličnik: šlem z naličnico
SSKJ²
nalíčnik -a m (ȋ)
nekdaj premični del šlema, ki zakriva, varuje obraz, z odprtinama za oči: vitez je dvignil, spustil naličnik / odprt, zaprt naličnik; pren., knjiž. na obraz si je potegnil naličnik poštenja
SSKJ²
nalíjati -am nedov. (í)
star. nalivati: nalijati mleko v lonec / nalijati kozarce; nalijati se z vinom
SSKJ²
nalík predl. (ȋ)
zastar., z dajalnikom za izražanje podobnosti; kakor2, kot2: izginiti nalik megli
SSKJ²
nalíka -e ž (ȋ)
knjiž. podobnost, sorodnost: gre za naliko med starostjo in zimo; ugotovil je nalike v motivih obeh komedij / razlagati kaj po naliki z zakoni matematike / vihar je nalika teh njegovih čustev prispodoba
♦ jezikosl. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu; analogija
SSKJ²
nalikováti -újem nedov. (á ȗ)
star., z dajalnikom biti podoben, soroden: prostor je nalikoval dvorani; v tej obleki je nalikovala vaški učiteljici; njegov eh je nalikoval vzdihu
SSKJ²
nalímati -am dov. (ȋ)
pog. nalepiti, naklejiti: nalimati plakat, znamko
● pog., ekspr. pa te je spet nalimal prevaral, ukanil
SSKJ²
nalístati -am dov. (ȋ)
knjiž. narezati na lističe: nalistati jabolka, peso
SSKJ²
nalíšpanka -e ž (ȋ)
star. nalepotičena ženska: gosposka nališpanka
SSKJ²
nalíšpanost -i ž (ȋ)
star. lastnost nalepotičene ženske: nališpanost žensk / praznična nališpanost prostorov
SSKJ²
nalíšpati -am dov. (ȋ)
zastar. okrasiti, olepšati: konje so nališpali s pisanimi trakovi / svoj govor je zelo nališpal
    nalíšpati se ekspr.
    olepšati se, nalepotičiti se: nališpala se je za ples
    nalíšpan -a -o:
    nališpane ženske; praznično nališpana
SSKJ²
nalítek -tka m (ȋ)
teh. plast kovine, ki se z litjem doda na osnovo iz druge kovine:
SSKJ²
nalíti -líjem dov. (í)
1. z vlivanjem spraviti v kaj: naliti čaja, čaj; nalila jim je juho na krožnike / gostu je nalila skodelico kave; nalil si je še malo vina; pren. to mu je nalilo nove odločnosti; bolečine naliti komu v srce
● ekspr. nalil mu je čistega vina povedal nu je resnico brez olepšavanja
2. napolniti s tekočino: znova je vsem nalil kozarce; naliti do roba; naliti kozarce s šampanjcem
// ekspr. v veliki količini dati piti (alkoholno pijačo): nalili so ga z žganjem; zelo koga naliti / naliti otroka z mlekom
    nalíti se ekspr.
    napiti se (alkoholne pijače): naliti se žganja / pog. spet se ga je nalil
    nalít -a -o:
    naliti kozarci; bili so zelo naliti; juha je že nalita
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nalív -a m (ȋ)
močen, navadno kratkotrajen dež: naliv je ponehal; pog. ujel nas je naliv; jesenski, pomladanski nalivi; pogosti nalivi so povzročali poplave / v tem nalivu ne moremo nikamor oditi / naliv dežja
// ekspr., z rodilnikom velika količina česa ponavljajočega se v krajšem obdobju: pričakala ga je z nalivom besed; naliv nepričakovanih čestitk ga je zmedel / naliv groze in obupa
♦ gastr. tekočina z dodatki za prelivanje vloženega sadja, zelenjave
SSKJ²
nalívanje -a s (í)
glagolnik od nalivati: nalivanje vina / nalivanje kozarcev z vinom / nalivanje z žganjem
SSKJ²
nalívati -am nedov., tudi nalivájte; tudi nalivála (í)
1. spravljati kam kaj tekočega: nalivati mleko, olje v posodo; nalivala si je kave
2. polniti s tekočino: gostom je nalival kozarce; nalivati do roba; nalivati kozarce s pivom
// ekspr. v veliki količini dajati piti (alkoholno pijačo): prijatelji so ga nalivali z vinom
    nalívati se ekspr.
    veliko piti (alkoholne pijače): večkrat so se nalivali v gostilni / kar naprej se naliva z limonado
SSKJ²
nalívek -vka m (ȋ)
knjiž. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilne) rastline z vročo vodo; oparek, poparek: nalivek iz kuminovega semena
SSKJ²
nalíven -vna -o prid. (ȋ)
1. ki je za nalivanje: nalivna odprtina
2. v zvezi nalivno pero priprava za pisanje, ki se polni s črnilom: ima novo nalivno pero; pisati z nalivnim peresom / zlato nalivno pero
SSKJ²
nalívka -e ž (ȋ)
v ruskem okolju žgana pijača, navadno iz jagod: piti nalivko
SSKJ²
nalívnik -a m (ȋ)
nalivno pero: pisati z nalivnikom
SSKJ²
nalízati se tudi nalizáti se -lížem se dov. (í á í)
1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po lizanju česa, navadno sladkega: nalizati se medu, sladoleda
2. slabš. zadovoljiti svojo potrebo, željo po poljubljanju: ali se nista še nalizala / dolgo se nista mogli nalizati in najokati nehati poljubljati
SSKJ²
naljubíti se in naljúbiti se -im se dov. (ī ū)
zadovoljiti svojo potrebo, željo po ljubezni, navadno spolni: ob karnevalu so se napili, naplesali in naljubili; ni se utegnil naljubiti s svojo zaročenko / ko se je je naljubil, jo je zapustil
SSKJ²
nálog -a m (á)
1. publ. naročilo, ukaz za izvršitev, opravljanje kakega dejanja: izvršiti, napisati, upoštevati nalog / pisni, ustni nalog; nalog za napad povelje / po čigavem nalogu dela
♦ adm. delovni nalog pisni dokument, s katerim se odreja izvršitev določenega dela; izdati, podpisati delovni nalog; potni nalog dokument, s katerim se kdo pooblašča za določeno službeno potovanje; fin. plačilni nalog dokument, s katerim določena pravna oseba odreja naslovniku plačilo neporavnanega računa; pisno naročilo komu, da izplača naslovniku ali prenese na njegov račun določen znesek z naročnikovega računa; prenosni nalog pisno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročnika na račun naslovnika; pravn. sodni nalog dokument, s katerim sodišče, navadno na osnovi verodostojnega dokumenta, odreja izvršitev določenega dejanja; sodni nalog za aretacijo; žel. križni nalog dokument, s katerim se obveščata vlakovodja in strojevodja, da je po voznem redu predvideno križanje preloženo ali da se določa križanje, ki ni predvideno po voznem redu
2. zastar. naloga, dolžnost: njegov nalog je izvrševati ukaze; prišel je z nalogom, da napravi red / za svoj nalog si je odbral dva pogumna tovariša
SSKJ²
nalóga tudi náloga -e ž (ọ̑; á) navadno s prilastkom
1. kar mora kdo storiti, opravljati
a) glede na voljo, zahtevo koga: vestno je izpolnjeval vse naloge, ki so mu jih dajali, naložili, ekspr. zaupali; igralec je dobro opravil svojo nalogo; dobil je nalogo pojasniti položaj / za (domačo) nalogo jim je dala naučiti se pesem
b) glede na lastno voljo, željo: odločil se je, da prevzame, sprejme odgovorno nalogo; zastavil sem si zanimivo, težko nalogo / vznes. to je moja življenjska naloga
c) glede na poklic, položaj, mesto: izpolnjevati svoje delovne, službene naloge; seznanjati se z nalogami inšpektorja, tajnika / on ima v podjetju odgovorno, zahtevno nalogo / naloga borca je uničevanje nasprotnika
č) glede na določene okoliščine: naloga je bila zanj pretežka; publ. iz sklepov kongresa sledijo pomembne naloge; ni bil kos svoji nalogi; publ. sedanji položaj nam narekuje odgovorno nalogo
// kar mora kaj storiti, opravljati glede na svoj namen: razpravljati o nalogah gledališča, organizacije; šola ima izobraževalne in vzgojne naloge; koža opravlja različne naloge; naloga znanosti je iskanje, odkrivanje zakonitosti / naloge jezikovne kulture, gospodarske stabilizacije
● publ. vrsto let je uspešno opravljal naloge vodenja podjetja je uspešno vodil podjetje
2. pisni izdelek, ki ga mora učenec napisati, narediti za pridobitev, dokaz določenega znanja: napisati, popravljati, redovati nalogo / aritmetična naloga; diplomska, magistrska, maturitetna naloga; matematična naloga
// šol. podatki in računski znaki, navodila, na osnovi katerih je treba izračunati, vstaviti, kar se zahteva: druga, tretja (matematična) naloga je težka; rešitve nalog so na koncu knjige / izračunati, rešiti nalogo / uporabna naloga besedilo s podatki o določeni stvarni situaciji, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva
♦ geom. konstrukcijska naloga naloga, ki se rešuje z načrtovanjem, risanjem; igr. miselna, ugankarska naloga besedilo, slika, v zvezi s katero je treba z logičnim mišljenjem ugotoviti, odkriti, kar se zahteva; šol. domača naloga pisne obveznosti učencev, ki jih morajo opraviti doma; klavzurna naloga nadzorovani pisni del zaključnega izpita, navadno na fakulteti; kontrolna naloga; šolska naloga v šoli ob nadzorstvu, prisotnosti učitelja pisana naloga za dokaz, preveritev določenega znanja
SSKJ²
nalogodajálec -lca [nalogodajau̯ca in nalogodajalca] m (ȃ)
publ. kdor da nalog, ukaz za izvršitev, opravljanje dejanja: nalogodajalci in izvrševalci vojnih zločinov
♦ fin. kdor da pisno naročilo komu, naj plača določen znesek naslovniku na naročnikov račun
SSKJ²
nalókati se -am se dov. (ọ̄)
slabš. napiti se: nalokati se mleka, vode; nalokali so se vina, žganja / pog. preveč se ga je nalokal
● slabš. še vedno se niso nalokali krvi niso nehali moriti, ubijati
SSKJ²
nalòm -ôma m (ȍ ó)
glagolnik od nalomiti: nalom kosti / nikoli si ni opomogel od prvega življenjskega naloma
SSKJ²
nalomíti -lómim dov. (ī ọ́)
1. z lomljenjem priti do določene količine česa: nalomiti dračje, veje; nalomi pet kosov kruha / nalomiti kamion kamenja
2. delno zlomiti: veter je nalomil več debel; lepenka se je ob pribijanju nalomila; nalomiti si kost; pren., ekspr. glas se ji je nalomil; notranje se nalomiti
    nalómljen -a -o:
    zlomiti nalomljeni trs; njeno življenje je nalomljeno; duševno nalomljeni ljudje
SSKJ²
nalómljenost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost nalomljenega: nalomljenost stebla / ekspr. ubitost in nalomljenost življenja
SSKJ²
nalóščiti -im dov. (ọ̄)
dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: naloščiti parket, škornje
SSKJ²
nalovíti -ím dov., nalôvil (ī í)
z lovljenjem priti do določene količine česa: naloviti veliko divjadi, rib; za hrano si krt nalovi črvov in žuželk
● ekspr. spotoma je nalovil to in ono izvedel; komaj je nalovil dovolj sape, zraka je nadihal
SSKJ²
nalóžba -e ž (ọ̑)
1. uporaba denarja za povečanje premoženja: nakup obveznic je bila zanesljiva naložba; povečati naložbe; milijonska naložba; naložba v gostinski obrat, zemljo / investicijska naložba; pren. študij je draga naložba
// za to namenjeni, uporabljeni denar: višina naložb
// kar se doseže, ustvari s tem denarjem: stroški, vrednost naložb; dobiček od naložb
2. nav. mn., ekon. uporaba dela na novo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: povečati, ustaviti naložbe; naložbe v industrijo, kmetijstvo, turizem; sredstva za naložbe / bruto naložba ki obsega tudi nadomestilo za amortizacijo; dolgoročne, gospodarske, negospodarske naložbe; javna naložba v objekt za splošne družbene potrebe; neto naložba ki ne obsega nadomestila za amortizacijo
SSKJ²
nalóžben -a -o prid. (ọ̑)
investicijski: naložbeni načrt
♦ fin. naložbeni krediti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nalóžbenica -e ž (ọ̑) ekon.
oseba, ustanova, organizirana skupnost, ki uporabi del na novo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: občina je naložbenica v nove projekte; vodilna tuja naložbenica
SSKJ²
nalóžbenik -a m (ọ̑) ekon.
kdor uporablja del na novo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: domači, tuji naložbenik; zasebni naložbenik; lastnik je resen naložbenik in bo začel sanacijo v najkrajšem možnem času
SSKJ²
nalóžek -žka m (ọ̑)
knjiž. kar se naloži (k čemu, na kaj): dati na kruh topel naložek
SSKJ²
naložítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od naložiti: hitra naložitev blaga / norma naložitve vagona / naložitev denarja v banko / velike naložitve v industrijo naložbe
SSKJ²
naložíti -ím dov., nalóžil (ī í)
1. napraviti, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: naložiti les, tovor, živino; naložiti na mulo, nosila, voz; naložiti si drv v naročje / naložiti ladjo, vagon
// napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom sploh: knjige je naložil kar na mizo / preveč krompirja si si naložil na krožnik / naložiti perilo v omaro zložiti
// napraviti, da pride na ognjišče kako trdno gorivo z namenom, da se vzdrži ogenj: naloži še kako poleno / naložiti na ogenj; naložiti v peč; naloži, da bo topleje / naložiti ogenj podkuriti, zakuriti
2. napraviti, da pride program, datoteka s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona ali obratno: naložiti datoteke, fotografije na strežnik; naložiti program v pomnilnik / naložiti aplikacijo, datoteko, podatke s spleta, strežnika na računalnik
3. uporabiti denar za povečanje premoženja: naložiti denar v obveznice; naložiti denar v hišo, zemljo / naložiti denar na bančni račun, v banko vložiti
// ekon. uporabiti del na novo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: naložiti denar v industrijo, turizem; naložiti sredstva v razširjeno reprodukcijo / naložiti denar v vojsko
4. nav. ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: naložili so mu veliko dela, dolžnosti; preveč skrbi si je naložil / naložiti davke, globo / naložiti kazen / star. naložil je tlačanom, da se morajo klanjati ukazal jim je, zahteval od njih / pog. še ta umor so mu naložili prisodili, pripisali
5. pog., ekspr. natvesti: kaj vse jim je naložil; naložil jima je, da bi z njima rad napravil intervju
● slabš. hitro so se naložili v avto in odpeljali so vstopili; pog. oče mu jih je naložil ga je natepel, pretepel; ekspr. naložila si je osmi križ osemdeset let je (bila) stara; pog. naložili so mu pet let obsodili so ga na pet let zapora; pog., ekspr. preveč si ga je naložil se je napil
    naložèn -êna -o:
    tovornjak, naložen z zaboji / uporaba naloženih aplikacij / denar je bil dobro naložen / odslužiti naloženo kazen; odboru je naložena skrb za proslavo
SSKJ²
nalúckati se -am se dov. (ȗ)
pog., ekspr. napiti se (alkoholne pijače): preveč se je naluckal; od veselja se ga je naluckal
SSKJ²
nalúknjati -am dov. (ȗ)
narediti luknjo, luknje: naluknjati desko
    nalúknjan -a -o:
    žleb je trhel in naluknjan
SSKJ²
nalupíti in nalúpiti -im dov. (ī ú)
1. z lupljenjem priti do določene količine česa: nalupiti krompir za kosilo; nalupiti jabolka za kompot
2. deloma olupiti: nalupiti deblo
SSKJ²
naluščíti in nalúščiti -im dov. (ī ú)
z luščenjem priti do določene količine česa: naluščiti grah za juho
SSKJ²
namagnétiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
narediti kaj magnetno: namagnetiti in razmagnetiti železo
SSKJ²
namàh tudi namáh in na màh tudi na máh prisl. (ȁ; ȃ)
1. v trenutku, v hipu: namah razumeti položaj, se strezniti, utihniti; prejšnji način je zavrgel, pa ne namah / kar namah se mu razkrije resnica
2. ekspr. hkrati: zavpila sta oba namah / gospodarske skrbi in toliko drugih opravkov, vse namah je navalilo nanj
SSKJ²
namáhati -am, in namáhati tudi namaháti -am dov. (á; á á á)
ekspr. natepsti, pretepsti: napadalca je pošteno namahal; namahati s palico, šibo / domače moštvo bodo spet namahali premagali
● ekspr. namahali so za dva voza trave nakosili so
SSKJ²
namáhniti -em, in namahníti in namáhniti -em dov. (á ȃ; ī á ȃ)
1. star. nekoliko zamahniti: srdito namahne na izzivalca
2. zastar. naleteti: namahne (na) moža na klopi; ko se je namahnil na medveda, se mu puška ni hotela sprožiti
SSKJ²
namáka -e ž (ȃ)
zastar. namakanje: namaka naj traja več ur
SSKJ²
namakálen -lna -o prid. (ȃ)
ki se uporablja za namakanje: namakalna voda / začetek namakalnih del / izkopati namakalne jarke in kanale; zgraditi velik namakalni sistem; namakalne naprave / namakalno poljedelstvo
SSKJ²
namákanje -a s (ȃ)
glagolnik od namakati: namakanje perila / rad ima namakanje v morski vodi / namakanje polj, travnikov; umetno namakanje in osuševanje
SSKJ²
namákati -am nedov. (ȃ)
1. imeti kaj potopljeno v tekočini, navadno z določenim namenom: namakati konopljo, lan; namakati perilo v lugu; v skledi se namaka fižol; namakal si je noge v topli vodi; ekspr. mlin namaka svoja kolesa v reki
2. dovajati vodo, zlasti obdelovalnim zemljiščem: namakati riževa polja / zemljo umetno namakajo / dež obilno namaka gozdove; vso ravnino namaka reka; brezoseb. letos je precej namakalo deževalo
3. pomakati: namakati kruh v kavo, vino
● ekspr. te bregove namaka Nil tod teče; ekspr. pogostokrat namaka pero v črnilo piše; ekspr. namakati roke v človeško kri moriti, ubijati; pog., ekspr. ribiči so skoraj ves dan namakali trnke lovili (ribe); ekspr. ženske so samo namakale ustnice v vino so malo (s)pile
    namákati se pog., ekspr.
    kopati se: rad se namaka; namakati se v morju
    namákan -a -o:
    namakana polja
SSKJ²
namakníti in namákniti -em dov. (ī á)
nav. ekspr. dodati, primakniti: košaro grozdja jim je še namaknil
SSKJ²
namálati -am dov. (ȃ)
nižje pog. naslikati: namalati pokrajino; namalati na zid / namalati sliko
    namálan -a -o:
    namalani svetniki; sedijo kot namalani mirno
    ●     nižje pog. od njih boš dobil vraga namalanega nič
SSKJ²
namastíti -ím dov., namástil; namaščèn (ī í)
narediti kaj mastno: mastna koža namasti gladke površine
// namazati z mastjo, maščobo: namastiti pekač; vijake je pred privijanjem namastil z oljem; roke si namasti večkrat na dan
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
namašíti -ím dov., namášil (ī í)
slabš. spraviti v kaj: namašiti dračja v štedilnik / ljudi so namašili v živinske vagone so natlačili
SSKJ²
namaškaráti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. obleči v maškaro: otroka je namaškarala vsako leto; za pusta so se namaškarali
// slabš. neprimerno, smešno obleči: otroka je na hitro namaškarala; zakaj si se tako namaškaral
SSKJ²
namàz -áza m (ȁ á)
1. gastr. kar se namaže, navadno na kruh: zmleta slanina je izvrsten namaz; gost, redek namaz / jajčni, skutni namaz / delati namaze
2. plast snovi, ki je namazana na čem: ta namaz vsebuje strupene snovi; zaščititi drevesa z apnenim namazom; bitumenski, cementni, oljni namaz
SSKJ²
namázati -mážem dov., namázala in namazála (á ȃ)
1. nanesti na kaj tanko plast mastne ali tekoče snovi: namazati čevlje, tla z loščilom; na debelo namazati / namazati kožo, ustnice; ekspr. obrvi si je namazala s črno barvo / namazati kruh z maslom, pašteto / namazati nadev na testo
2. dati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil: namazati ležaje, osi / namazal je vrata, da ne bi cvilila tečaje pri vratih
3. slabš. narisati, naslikati: namazala je nekaj portretov in tihožitij / parole so namazali z velikimi črkami napisali
4. ekspr. natepsti, pretepsti: namazal je oba lažnivca; tatove so pošteno namazali / naši nogometaši so goste spet namazali premagali; v odbojki jih namažemo kot nič
// prevarati, ukaniti: še njega je namazal s ponarejenimi mumijami; z delnicami te misli namazati
● pog., ekspr. namažite mu jih še petnajst dajte mu še petnajst udarcev; ekspr. namazati otroka z brezovo, leskovo mastjo natepsti z brezovo, leskovo šibo; natepsti sploh; ekspr. namazati si pete pripraviti se na beg; pobegniti
    namázan -a -o:
    stroj je namazan; črn je, kot bi bil s sajami namazan; namazana ženska našminkana, naličena; na tanko namazan kruh
    ●     ekspr. ima dobro namazan jezik izraža se spretno, z lahkoto; ekspr. biti z vsemi mažami namazan zvit, prebrisan; ekspr. življenje mu je z medom namazano dobro se mu godi; vse mu gre kot namazano uspešno, brez zapletljajev
SSKJ²
namazíliti -im dov. (í ȋ)
star. namazati, vtreti v kožo: namaziliti koga z dragocenimi olji; dal si je namaziliti lase
// balzamirati: namaziliti mrliča
SSKJ²
naméček -čka m (ẹ̑)
ekspr. kar se doda k določeni, dogovorjeni količini: menjam, če daste kaj namečka; pri vsakem sodu je zahteval pet litrov namečka / dajal mu je hrano, stanovanje in še kak nameček v denarju
// v prislovni rabi, v zvezi z za izraža dodajanje, stopnjevanje: lepo ga je pogostil, za nameček pa mu je dal stotak / nevljuden je, za nameček pa še len; še pil boš za nameček, a
SSKJ²
namehúriti -im dov. (ú ȗ)
narediti, povzročiti mehurje: veter je namehuril obešeno perilo; zaradi vlage se je obloga namehurila
SSKJ²
namémba -e ž (ẹ̑)
star. namen: njegova namemba je bila očitna; hudobna namemba / namemba življenja
// namenitev: namemba premoženja človekoljubni ustanovi
● star. nihče ne uide svoji namembi usodi, smrti
SSKJ²
namémben -bna -o prid. (ẹ̄)
1. knjiž. do katerega naj kaj pride, pripotuje: namembno letališče je bilo zaprto
♦ adm. namembni kraj kraj, v katerega je pošiljka namenjena; žel. odhodna in namembna postaja
2. namenski: namembne parcele
SSKJ²
namémbnost -i ž (ẹ̄)
publ. namenskost: spraševati po namembnosti; namembnost potovanja
♦ urb. namembnost lokala, zemljišča določitev namena lokalu, zemljišču glede na ustreznost, razmere
SSKJ²
namèn -éna m (ȅ ẹ́)
1. duševna usmerjenost k uresničitvi kakega dejanja: njegov namen je očiten; namen se izpolni; kazati svoje namene; opustiti svoj namen, svoje namene; razkrinkali smo njegove resnične namene; pošten, slab, sovražen, zloben namen / ni moj namen, nimam namena govoriti o tem; imel je namen, da bi dokupil nekaj zemlje; brez namena se je ozrl; publ. govori z namenom, da bi te zmotil; namen avtorja je prikazati veličino dobe / dobrodelni, humani, obrambni, pedagoški namen, nameni / to je rekel, storil z dobrim namenom; prekršek brez namena nehoten
// kar se hoče doseči s to usmerjenostjo: doseči (zaželeni) namen; prizadevati si za določen namen / to je namen mojega življenja / pesem je dosegla namen / publ. v ta namen, za ta namen je potrebna široka akcija / knjiž. ima visoke namene cilje
2. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na to, čemu je, obstaja: vsaka stvar ima svoj namen; namen kreditov je v tem, da se poveča prodaja; namen športa; namen socialnega zavarovanja / razdelitev izdelkov po materialu, načinu obdelave in po namenu / ekspr. ta umetnost je sama sebi namen / knjiž. bojuje se za svoj namen bistvo
// v prislovni rabi poudarja področje, kot ga določa prilastek: uporabljati konje v gospodarske namene; uporaba vode v tehnične namene / priprava za različne namene
● namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo; ekspr. fant ima resne namene hoče, želi se poročiti; publ. predsednik je slovesno izročil most, šolo, tovarno svojemu namenu v uporabo
SSKJ²
namenílnik -a m (ȋ)
jezikosl. glagolska oblika na -t ali -č ob glagolih premikanja: raba namenilnika
SSKJ²
namenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od nameniti: namenitev premoženja humani ustanovi
SSKJ²
nameníti in naméniti -im dov. (ī ẹ́)
1. izraža namen osebka
a) da kdo kaj dobi: darilo sem namenil prijatelju / oče je domačijo namenil najstarejšemu sinu / prav njega so ji namenili za moža
b) navadno v zvezi z za da kdo kaj postane: doma so ga namenili za zdravnika / ekspr. prepričan je bil, da ga je usoda namenila za kaj večjega / star. oče ga je namenil vojaški karieri
2. skleniti, odločiti:
a) da se komu kaj da: založba je namenila domačim avtorjem pomemben delež; občina je namenila podjetju velike kredite / osnutek je namenil organizaciji drugačno vlogo
b) navadno v zvezi z za da se kaj uporabi za kaj: za rekreacijo so namenili sto evrov / poslopje so prvotno namenili za urad / jutrišnji dan smo namenili počitku
c) da bo kdo česa deležen: upornikom je namenil izgon, smrt / zmagovalcu so namenili desetdnevni izlet / ekspr.: ne vem, koliko let mi je namenila usoda; usoda mu je namenila težko življenje
3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da osebek uresniči dejanje, kot ga določa samostalnik: namenil mu je nekaj spodbudnih besed in odšel; nameniti komu pomilovalen pogled / vse, za kar je namenil svoje življenje, je propadlo
● knjiž. nameni mi vsaj pol ure, da se pogovoriva pogovarjaj se z menoj vsaj pol ure
    nameníti se in naméniti se navadno z nedoločnikom
    1. izraža namen osebka, da uresniči dejanje: namenil se je prodati hišo; trdno se je namenil vztrajati do konca; namenil se je, da ostane doma / namenil se je postati zdravnik / kakor se je namenil, tako je tudi storil; pojdiva, kamor sva se namenila
    // elipt., s prislovnim določilom izraža namen osebka, da uresniči gibanje, kot ga nakazuje določilo: namenil sem se v kino, vendar zaradi dela ne morem iti
    2. elipt., s prislovnim določilom oditi, odpraviti se: po ozki stezi so se namenili proti vrhu hriba; še preden se je namenil na vlak, so doma že vedeli; hitro so se namenili za tovariši
    naménjen -a -o
    1. deležnik od nameniti: njemu namenjeni strel je zgrešil; fant je bil namenjen mizarstvu; ravno k njemu sem namenjen; ladja, namenjena v Italijo, se je potopila; našla je možu namenjeno pismo; poročilo je namenjeno najožjemu krogu; to ni namenjeno javnosti
    2. ekspr., v povedni rabi izraža nujnost, logičnost česa glede na določene nepredvidljive okoliščine: ta poklic mi je bil menda namenjen; namenjeno mu je bilo osemdeset let (življenja); tako mu je bilo pač namenjeno; če mi je namenjeno, se bom rešil
    3. star. namemben, predviden: pripeljati tovor na namenjeno postajo / zavil sem v namenjeni kraj
SSKJ²
naménjati -am nedov. (ẹ́)
1. izraža namen osebka, da kdo kaj dobi: oče je domačijo dolgo časa namenjal starejšemu sinu / namenjali so mu jo za nevesto
2. večkrat skleniti, odločiti
a) da se komu kaj da: zadnja leta je založba namenjala domačim avtorjem pomemben delež
b) navadno v zvezi z za da se kaj uporabi za kaj: potrebno bo namenjati več sredstev za razvoj
3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da osebek uresničuje dejanje, kot ga nakazuje samostalnik: potnik je svoja vprašanja namenjal levemu sosedu
4. zastar. nameravati: tudi o tem sem namenjal govoriti; že nekaj dni se namenja prebeliti sobo / storil je, kar je namenjal
● knjiž., ekspr. le kaj mi namenja današnji dan kaj se bo danes zgodilo; knjiž. njegov položaj ga namenja drugačnim opravkom določa, opredeljuje za drugačne opravke
SSKJ²
naménoma prisl. (ẹ̄)
izraža, da se dejanje (z)godi zaradi določenega namena: njegovo delo je namenoma zamolčal; namenoma zaostati, se zmotiti / namenoma so jih ločili, da bi jih oslabili
SSKJ²
naménski -a -o prid. (ẹ̑)
ki je za točno določen namen: namenske raziskave / namenska zemljišča
♦ fin. namenski kredit, sklad; namensko varčevanje varčevanje za določeni namen, ki ga organizira navadno banka
SSKJ²
naménskost -i ž (ẹ̑)
publ. lastnost, značilnost namenskega: spraševati po namenskosti in uporabnosti; namenskost umetniškega dela
SSKJ²
naméra -e ž (ẹ̑)
duševna usmerjenost k uresničitvi kakega dejanja v bližnji prihodnosti: naše namere so poštene, skromne; kakšne namere imajo; svojo namero je opravičeval z lakoto; hotel je kupiti knjigo, pa je opustil to namero; o naši nameri, namerah je bil poučen; kljub trdni nameri ni šel k sosedu / moja namera je govoriti resnico / knjiž. to ga je v njegovi nameri še utrdilo / namera članka, dejanja je jasna namen, cilj
// uresničitev dejanja te usmerjenosti: odloži to namero in ostani še en dan; obramba je preprečila vse namere napadalcev
SSKJ²
namerávati -am nedov. (ȃ)
z nedoločnikom izraža duševno usmerjenost osebka k uresničitvi kakega dejanja v bližnji prihodnosti: nameravajo graditi hišo; nameravate že iti, odpotovati; nameraval je napisati pismo, pa ga ni utegnil / s pritožbo namerava doseči znižanje kazni; z govorjenjem nas nameravajo samo premotiti / nameravam biti odločen in odkrit / elipt.: nasprotnik nekaj namerava; vsi so vedeli, kaj namerava, vendar niso mogli narediti ničesar; dosegel je, kar je nameraval
// elipt., s prislovnim določilom izraža duševno usmerjenost osebka k uresničitvi gibanja, kot ga nakazuje določilo: domov, na trg, v mesto nameravam šele zvečer; le kam nameravajo / drugo leto nameravam na šoferski tečaj
    namerávan -a -o:
    razpravljati o nameravanem napadu; ugovarjati zoper nameravano zvišanje cen / odpovedati nameravano prireditev napovedano, predvideno / narediti načrt za nameravano hišo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
naméren -rna -o prid. (ẹ̄)
ki se (z)godi zaradi določenega namena: namerno izzivanje; njegovo delovanje je očitno namerno; vzročen in nameren / namerni prekršek; namerna nejasnost, počasnost / knjiž. slučajno odkritje jih je spodbudilo k namernemu raziskovanju načrtnemu, premišljenemu
♦ jezikosl. namerni odvisnik odvisni stavek, ki izraža namen dejanja nadrednega stavka
    namérno prisl.:
    to vprašanje bomo namerno pustili ob strani; ustrelil ga je namerno, ne po naključju
SSKJ²
namériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z merjenjem priti do določene količine česa: nameriti pet metrov blaga / merili so globino jame in namerili dvaindvajset metrov / včeraj so namerili najvišjo temperaturo v tem letu / nameril ji je dva kilograma moke natehtal
2. z ocenitvijo lege, oddaljenosti cilja dati orožju položaj, potreben za njegovo uspešno uporabo: nameril je v črno piko in sprožil; nameriti v desno, levo od cilja
// s takim dejanjem zagroziti, zapretiti: nameril je orožje vanj in zahteval denar; vdali so se, ko je ladja namerila topove proti obali / že je z roko namerila nanj, pa se je zadnji hip premislila
// nav. ekspr. narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer; naravnati, usmeriti: nameriti fotografski aparat, daljnogled na kaj; astronomi so namerili teleskope proti Marsu; žaromet se je nameril proti letalu / z oslabljenim pomenom: nameriti korake proti komu; na moža je namerila hud pogled
3. star., v zvezi z na srečati, najti: na tako trmoglavega človeka še nisem nameril / zaveden Slovenec je, na kakršnega redko nameriš v teh krajih
    namériti se star.
    1. nameniti se, odločiti se: nameril se je obiskati znanca; namerila se je, da se bo poročila / elipt.: kaj si se nameril; nameril se je v tujino
    2. zgoditi se, pripetiti se: čudna stvar se mi je namerila; če bi se namerilo, da zamudim, me počakaj
    namérjen -a -o:
    slabo namerjen strel; dobro namerjeno vprašanje; blago je pošteno namerjeno
SSKJ²
namérjati -am nedov. (ẹ́)
1. z merjenjem prihajati do določene količine česa: namerjal je po dva metra blaga / najnižje temperature so namerjali v januarju
2. z ocenjevanjem lege, oddaljenosti cilja dajati orožju položaj, potreben za njegovo uspešno uporabo: strojnico je namerjal na spodnji rob skale; dolgo, slabo namerjati
// s takim dejanjem groziti, pretiti: namerjati orožje na koga, proti komu / namerjal je bodalo proti njenim prsim
// nav. ekspr. delati, da je kaj obrnjeno v določeno smer; naravnavati, usmerjati: namerjali so teleobjektive na ognjenik / z oslabljenim pomenom namerjal je korake proti mestu
3. star. nameravati: namerjajo zidati hišo; nisem te namerjal žaliti / elipt.: kaj torej namerjaš; najstarejša se je namerjala v tujino
SSKJ²
namérnost -i ž (ẹ̄)
knjiž. lastnost, značilnost namernega: namernost dejanja je dokazana
SSKJ²
namesíti in namésiti -im dov., naméšen tudi namésen (ī ẹ́)
z mesenjem priti do določene količine česa, navadno testa: namesiti testa za pet potic; iz te moke se malo namesi
SSKJ²
naméstek -tka m (ẹ̑)
star. nadomestilo: najti, poiskati si namestek / denarni namestek za kaj
SSKJ²
namésten -tna -o prid. (ẹ̑)
star. ki je namestnik koga: namestni predstojnik samostana
● namestni učitelj nekdaj učitelj pripravnik, suplent
// nadomesten: vojaška enota je poslala po namestne konje
SSKJ²
namésti1 -médem in -métem in namêsti -mêdem in -mêtem dov., stil. namèl naméla in namêla (ẹ́; é)
z medenjem priti do določene količine masla: veliko je namedla / namesti maslo
SSKJ²
namêsti2 -mêtem tudi -mêdem dov., namêtel in namétel namêtla tudi namêdel in namédel namêdla, stil. namèl namêla (é)
1. brezoseb. z močnim sneženjem nabrati se v določeni količini: nametlo je snega, da ni bilo mogoče priti v vas
2. z nošenjem, prinašanjem spraviti skupaj: burja na tem mestu namete visoke kupe snega / veter je nametel listje po celem parku je nanosil
3. s pometanjem priti do določene količine česa: izpod postelje je nametla polno smetišnico smeti in prahu
SSKJ²
namestítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od namestiti: namestitev gredi, motorja; pravilna, trdna namestitev / namestitev novih naselij; namestitev tovarne / poskrbeti za namestitev beguncev, gostov / razpravljati o namestitvi novih učiteljev, uslužbencev
2. star. služba, zaposlitev: prositi za namestitev; namestitev na šoli, pri pošti / biti brez namestitve; dobiti, iskati namestitev / stalna, začasna namestitev
3. publ. položaj, v katerem je kaj kje: namestitev listov na steblu je vretenčasta
SSKJ²
namestíti -ím tudi naméstiti -im dov., namésti; naméstil (ī í; ẹ̄ ẹ̑)
1. narediti, da pride kaj kam v določen, ustrezen položaj: namestiti anteno na streho; namestiti strelovod / namestiti stroje v delavnico / tovarna je del proizvodnje namestila drugam
// knjiž. zgraditi, postaviti: namestiti novo tovarno blizu reke
2. publ. napraviti, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas; nastaniti: namestiti goste v prvem nadstropju; začasno se je namestil v hotelu
3. v nekaterih državah narediti, da je kdo sprejet v delovno razmerje z vnaprej določenim, stalnim (mesečnim) dohodkom, plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: namestiti novega učitelja, uradnika / namestiti za čuvaja
4. zastar. nadomestiti: namestiti izrabljene dele z novimi / namestiti sirotam mater
    namestíti se, tudi naméstiti se s prislovnim določilom
    spraviti se kam v določen telesni položaj: namestiti se na postelji, v naslanjaču; namestili so se v kotu in kartali; udobno se namestiti / ekspr. namestiti se s komolci na ograjo nasloniti se
    nameščèn -êna -o in naméščen -a -o
    1. deležnik od namestiti: na strehi avtomobila nameščen zvočnik; tiskarski obrat je nameščen v sosednjem poslopju; stalno, začasno nameščeni učitelj; trdno, počez nameščen
    2. z oslabljenim pomenom ki je, se nahaja kje v določenem položaju: pritlično nameščeni cveti
SSKJ²
namestítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na namestitev: namestitvene težave / namestitveni dekret
SSKJ²
naméstnica -e ž (ẹ̑)
ženska, ki ima začasno položaj, funkcijo koga drugega: išče namestnico za obolelo pevko
// navadno s prilastkom ženska, ki ima stalno, uradno določene funkcije, naloge kakega drugega vodilnega uslužbenca, funkcionarja: namestnica direktorja, generalnega sekretarja, predsednika; namestnica ravnatelja; namestnica glavne medicinske sestre
SSKJ²
naméstnik -a m (ẹ̑)
1. kdor ima začasno položaj, funkcijo koga drugega: dokler se ne vrnem, bo on moj namestnik / očetov namestnik / po odhodu tega pevca dolgo časa niso našli primernega namestnika naslednika
// navadno s prilastkom kdor ima stalno, uradno določene funkcije, naloge kakega drugega vodilnega uslužbenca, funkcionarja: izvolili so predsednika in tri namestnike / namestnik javnega tožilca; namestnik komandanta brigade
2. v nekaterih državah od vladarja, vlade imenovani predstojnik višje upravne enote: kralj je odstavil, zamenjal namestnika / cesarjev namestnik
// v monarhističnih državah kdor ima začasno funkcije, naloge vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati: določiti mladoletnemu kralju namestnika
♦ rel. božji namestnik kdor v odnosu do koga zastopa božjo avtoriteto, zlasti duhovnik; zgod. (deželni) namestnik v stari Avstriji od vladarja imenovani predsednik deželne vlade
SSKJ²
naméstniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na namestnike ali namestništvo: namestniški položaj / namestniško uradništvo
SSKJ²
naméstništvo -a s (ẹ̑)
1. položaj, funkcija namestnika: odpovedati se namestništvu; dobro plačano namestništvo
2. v nekaterih državah urad od vladarja, vlade imenovanega predstojnika višje upravne enote: poslati prošnjo namestništvu
♦ zgod. (deželno) namestništvo v stari Avstriji deželna vlada
// v monarhističnih državah začasen organ s funkcijami, nalogami vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati: mladoletni vladar z namestništvom / kraljevo namestništvo
SSKJ²
namésto predl. (ẹ̑)
z rodilnikom za izražanje zamenjave: napisati pismo namesto matere; pojdi tja namesto mene; namesto petih sta samo dva / noče v službo, namesto tega rajši prekupčuje / namesto dvajset napiši deset / namesto danes pridi jutri; namesto po cesti vozi po pločniku; znesti se nad tovarišem namesto nad tekmecem
// v členkovni rabi, v zvezi z da za izražanje nasprotja s prej povedanim: namesto da bi delal, postopa
SSKJ²
namestováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. nadomeščati: zagrinjalo je namestovalo vrata / pri tem delu je hlapec namestoval gospodarja
SSKJ²
namestu gl. namesto
SSKJ²
naméšati tudi namešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́)
z mešanjem priti do česa: pleskar je namešal barvo za beljenje; namešati pijačo / namešati blato in grušč
// z mešanjem spraviti kam: namešati strup med jed; v vino je namešal vode
    naméšan -a -o:
    z blatom namešan grušč
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
naméščanje -a s (ẹ́)
glagolnik od nameščati: nameščanje antene, jader, strojev / nameščanje učiteljev, uradnikov
SSKJ²
naméščati -am nedov. (ẹ́)
1. delati, da pride kaj kam v določen, ustrezen položaj: nameščati televizijsko anteno na streho; nameščati jadra / nameščati stroje v spodnje prostore
2. publ. delati, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas; nastanjevati: nameščati goste po zasebnih sobah
3. v nekaterih državah delati, da je kdo sprejet v delovno razmerje z vnaprej določenim, stalnim (mesečnim) dohodkom, plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: nameščati učitelje, uradnike; nameščati in odpuščati
4. zastar. nadomeščati: jutri me bo on nameščal / praznoto je začelo nameščati prijetno pričakovanje
    naméščati se s prislovnim določilom
    spravljati se kam v določen telesni položaj: koliko časa se pa nameščaš na postelji
SSKJ²
naméščenec -nca m (ẹ̑)
v nekaterih državah kdor je v delovnem razmerju z vnaprej določenim, stalnim (mesečnim) dohodkom, plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: odpustiti, prestaviti nameščenca; delavci in nameščenci / vodilni nameščenci
SSKJ²
naméščenje -a s (ẹ̑)
star. služba, zaposlitev: dobiti nameščenje v sosednjem mestu
SSKJ²
naméščenka -e ž (ẹ̑)
v nekaterih državah ženska, ki je v delovnem razmerju z vnaprej določenim, stalnim (mesečnim) dohodkom, plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: trgovec je svoji nameščenki odpovedal službo
SSKJ²
naméščenski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na nameščence: nameščenski sloj; nameščensko razmerje / delavski in nameščenski sindikati
SSKJ²
naméščenstvo -a s (ẹ̑)
nameščenci: delavstvo in nameščenstvo / javno nameščenstvo
SSKJ²
namèt -éta m (ȅ ẹ́)
kar namete, nanese veter: visoki snežni nameti; razmetavati namete listja
SSKJ²
nametáti -méčem dov., namêči namečíte; namêtal (á ẹ́)
1. z metanjem spraviti kam: otroku nameče igrače in gre; iz podstrešja je nametal seno za konje; nametati na kup; nametali so poln pod snopja / nametati kamenje, prst v jamo / nametati omet na zid
2. ekspr., s prislovnim določilom hitro, nepopolno napisati, narisati: nametati misli na papir; na platno je nametal nekaj spačenih figur
● ekspr. nametal je obleko nase in zbežal hitro se je oblekel; ekspr. spet bi ti rad nametal peska v oči ti prikril resnico; pog., ekspr. nametal mu jih je po grbi, da je ves črn natepel, pretepel ga je
    nametán -a -o:
    na papirju je nekaj bežno nametanih stavkov; kup nametanih cunj / ekspr. poslopja so nametana brez reda
SSKJ²
nametávati -am nedov. (ȃ)
z metanjem spravljati kam: nametavati in odmetavati sneg / nametavati krompir pri sajenju metati, polagati v jamice
SSKJ²
namežíkati -am [naməžikati in namežikati] dov. (ī)
star. pomežikniti, namežikniti: ko je zagledal snubača, je čudno namežikal; pred odhodom mu je veselo namežikala
SSKJ²
namežíkniti -em [naməžikniti in namežikniti] dov. (í ȋ)
pomežikniti: žena mu je znova namežiknila; hudomušno, pomenljivo, prebrisano namežikniti; sporazumno si namežiknejo in odidejo
SSKJ²
namežikováti -újem nedov. (á ȗ)
pomežikovati, mežikati: ženski sta si pomenljivo namežikovali za njegovim hrbtom / rad namežikuje dekletom / pes leno namežikuje na pragu mežika
SSKJ²
namíg -a m (ȋ)
1. hoteno prikrito izražena misel, opozorilo: dobiti, preslišati, prezreti namig; koristni, zlobni namigi; zabolel ga je namig na njegovo nesrečo; namigi in sumničenja
2. gib, s katerim se izrazi določena zahteva, želja, hotenje: na predsednikov namig je prestrigel vrvico; opazil je njen namig z roko / z namigom glave mu je pokazal vrata
SSKJ²
namigávanje -a s (ȃ)
glagolnik od namigavati: njenega namigavanja ni razumel / nehaj s tem namigavanjem na njegovo preteklost; skrito, zlobno namigavanje
SSKJ²
namigávati -am nedov. (ȃ)
1. hoteno prikrito omenjati, opozarjati: nekaj namigava; zlobno je namigaval na njeno preteklost
2. z gibi izražati: namigavala sta zdaj temu, zdaj onemu dekletu / zna zapeljivo namigavati z očmi pomežikovati
SSKJ²
namigljáj in namígljaj -a m (ȃ; ȋ)
star. namig: kaj misliš s tem namigljajem; niti najmanjšega namigljaja ni bilo o čem takem
SSKJ²
namigljív -a -o prid. (ī í)
ekspr. ki (rad) namiguje: ne mara namigljivih ljudi / namigljivo govorjenje
SSKJ²
namígniti -em dov. (í ȋ)
1. hoteno prikrito omeniti, opozoriti: že večkrat je namignil, da se s tem ne strinja; v odgovoru so namignili na možnost mirne rešitve spora; na potovanje ni niti namignil
2. z gibom izraziti: namignila mu je, naj gre za njo; namigniti z očmi, s prstom
SSKJ²
namigovánje -a s (ȃ)
glagolnik od namigovati: trezno presoditi vsakršno namigovanje; koliko je resnice v teh namigovanjih; opravljiva, zlobna namigovanja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
namigováti -újem nedov. (á ȗ)
1. hoteno prikrito omenjati, opozarjati: kaj spet nekaj namiguješ; namigovati na moralne spodrsljaje; že davno je skrivaj namigoval na to
2. z gibi izražati: ves čas že namiguje deklici, naj odide; namigovati z očmi, rokami
    namigujóč -a -e:
    hotel mu je škoditi, namigujoč v govoru na njegov prestopek; namigujoče govorjenje
SSKJ²
namigúša -e ž (ú)
knjiž. koketa, spogledljivka: kaj se družiš s to namigušo / ozmerjal jo je z namigušo
SSKJ²
namíliti -im dov. (í ȋ)
z mazanjem, drgnjenjem nanesti milo na kaj: namiliti otroku glavo; namočiti in namiliti perilo / brivec ga je namilil po licih in bradi
    namíljen -a -o:
    čistiti umazanijo z namiljeno krpo; perilo je že namiljeno
SSKJ²
namilováti -újem dov. (á ȗ)
star. prenehati ljubkovati, božati: ko ju je namilovala, ju je položila spat
SSKJ²
namíslek -a [namislək] m (ȋ)
star. domislek, zamisel: tvoj namislek je nevaren / če nimate drugega namisleka, pojdimo na sprehod
SSKJ²
namísliti -im dov., namíšljen (í ȋ)
knjiž. z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti; izmisliti si: svoj govor je namislila med potjo / resnice, ki so jih narodi namislili v dolgih stoletjih
    namísliti se 
    zadovoljiti svojo potrebo, željo po razmišljanju: ko je ostala sama, se je lahko vsaj namislila in naveselila nad tem, kar je doživela / v teh dneh se je namislil in namolčal
    namísliti si 
    1. nar. vzhodno v mislih izoblikovati, ustvariti, kar ne ustreza resnici; izmisliti si: ženske so si to o tebi gotovo namislile
    2. star. zamisliti si, predstaviti si: risba je taka, kakor si si jo namislil; 
prim. namišljen
SSKJ²
namíšljati -am nedov. (í)
knjiž., zastar. dodatno, zraven si izmišljati: pri pripovedovanju je namišljal vedno več in več
    namíšljati si star.
    misliti si, predstavljati si: ni vse tako, kot si namišljaš; bolezen si namišlja preveč strašno / motijo se, ko si vse to namišljajo o meni si izmišljajo
SSKJ²
namíšljen -a -o prid. (ȋ)
1. ki v resničnosti ne obstaja: boj med stvarnim in namišljenim svetom / uveljavil je svoje dejanske in namišljene pravice; bila je resnična žalitev, ne namišljena
2. v mislih izoblikovan, ustvarjen in ne ustrezen resnici: namišljen bolnik; srečal je svojega namišljenega sovražnika / namišljen napad; prim. namisliti
SSKJ²
namíšljenost -i ž (ȋ)
značilnost namišljenega: namišljenost bolezni / ne zna razlikovati med namišljenostjo in stvarnostjo
SSKJ²
namízen -zna -o prid. (ȋ)
1. ki je za na mizo: namizno okrasje / namizni koledar, prt; namizna svetilka
// namenjen za uporabo pri jedi, jedenju: namizni prt / namizni pribor pribor, s katerim se jemljejo jedi na krožnik; namizna posoda posoda, v kateri se prinašajo jedi na mizo in jemljejo iz nje na krožnik
2. ki je boljše, izbrane vrste: namizno grozdje, sadje; namizno olje; pijejo samo belo namizno vino
3. v zvezi namizna igra družabna igra, ki se igra na mizi: namizne in druge igre
♦ gost. namizni grelec priprava za ogrevanje jedi in pijače; šport. namizni tenis
SSKJ²
namízje -a s (ȋ)
1. navidezna delovna površina grafičnega uporabniškega vmesnika na računalniškem zaslonu z ikonami: shraniti datoteko na namizje; premikati se z miško po namizju; različica slovenskega namizja; ozadje namizja, za namizje; ikone, bližnjice in mape na namizju / dostop do namizja na daljavo prek strežnika / računalniško namizje
2. star. jedilni pribor in servis: krožniki, solnica in drugo namizje
SSKJ²
namíznik -a m (ȋ)
knjiž., zastar. namizni prt: na mizo pogrni bel, čist namiznik
SSKJ²
namíznoténiški -a -o prid. (ȋ-ẹ̑)
nanašajoč se na namizni tenis: namiznoteniški turnir / namiznoteniški igralci
SSKJ²
namíznozaložníški -a -o prid. (ȋ-ȋ)
ki je namenjen za pripravo besedil za tiskanje z uporabo osebnega računalnika: ponudba namiznozaložniških programov; namiznozaložniška dejavnost
SSKJ²
namlátek -tka m (ȃ)
zastar. kar se namlati: letos se z namlatkom ne morejo pohvaliti
SSKJ²
namlatíti in namlátiti -im dov., prvi pomen tudi namláčen (ī á)
1. z mlatenjem priti do določene količine česa, navadno žita: namlatiti deset mernikov pšenice / letos smo veliko namlatili
2. ekspr. natepsti, pretepsti: namlatil ga je, da ni mogel vstati / zavezniki so namlatili fašiste premagali
● ekspr. take jim je namlatil, da niso za nikamor jim je povedal
SSKJ²
namléti -méljem dov., namêlji nameljíte (ẹ́)
1. z mletjem priti do določene količine česa: namleli so veliko moke / namleti sadje za žganje
2. slabš. reči, povedati: namlela mu je vse mogoče reči
SSKJ²
namnožítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od namnožiti: preprečevati preveliko namnožitev divjadi
SSKJ²
namnožíti -ím dov., namnóžil (ī í)
narediti kaj številnejše: namnožiti čredo; bakterije se hitro namnožijo / knjižnica se je z novimi knjigami precej namnožila
// narediti kaj večje: svoje premoženje so v nekaj letih zelo namnožili / delo se mu je tako namnožilo, da mu ni več kos
SSKJ²
namóčenost -i ž (ọ́)
knjiž. lastnost, stanje namočenega: namočenost zemlje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
namočíti -móčim dov. (ī ọ́)
1. dati v tekočino, navadno z določenim namenom: fižol preberemo in ga namočimo; namočiti umazano perilo; namočiti za nekaj ur v raztopino; namočiti v špiritu
// pomočiti: najprej je namočil le prst, potem šele celo roko; namočiti pero v črnilo
2. narediti kaj mokro, navadno z vodo: dež je namočil zemljo; namočiti robec; namočiti kruh z vinom; brezoseb. to nas je namočilo
    namočíti se ekspr.
    (s)kopati se: letos se še nisem namočil v morju
    namóčen -a -o:
    v mleku namočen kruh; perilo je že namočeno; polja so dobro namočena
    ●     ekspr. bili so premraženi in namočeni mokri, premočeni; ekspr. sledilo je izrazito namočeno leto, obdobje mokro, vlažno
SSKJ²
namòk -ôka in -óka m (ȍ ó, ọ́)
usnj. namočene kože, namenjene za predelavo v usnje: v usnjarni potrebujejo dnevno dvajset ton namoka
SSKJ²
namolčáti se -ím se [namou̯čati se] dov., namôlči se namôlčal se (á í)
zadovoljiti svojo potrebo, željo po molčanju: dovolj si se namolčal, povej nam kaj; v samoti se je namolčal in odpočil
SSKJ²
namolíti -mólim dov. (ī ọ́)
v krščanskem okolju zmoliti določeno (večje) število molitev: ni več vedela, koliko (očenašev) je namolila
    namolíti se ekspr.
    zadovoljiti svojo potrebo, željo po molitvi: težko je čakal, da so se namolili / v samostanu se je namolila za vse življenje
SSKJ²
namôlsti -môlzem [namou̯sti] dov. (ó)
1. z molžo priti do določene količine mleka: namolsti malo, veliko mleka; mleko, ki ga namolzejo zjutraj, prodajo
2. ekspr. priti do česa, dobiti: na ta račun lahko še kje kaj namolzemo / to si namolzel iz zraka si si izmislil
    namôlzen -a -o:
    količina namolzenega mleka; mleko je bilo namolzeno zvečer
SSKJ²
namótati -am tudi namotáti -ám dov. (ọ̄; á ȃ)
knjiž. naviti: namotati prejo; koščke vrvic je namotal v klobčič
SSKJ²
namotávanje -a s (ȃ)
glagolnik od namotavati: namotavanje in odmotavanje vrvi
SSKJ²
namotávati -am nedov. (ȃ)
knjiž. navijati: namotavati žico na boben
SSKJ²
namótek -tka m (ọ̑)
zastar. navitek: namotek preje
SSKJ²
namráziti se -im se tudi namrazíti se -ím se dov., namrázil se; namrážen tudi namražèn in namrázen tudi namrazèn (ā ȃ; ī í)
občutiti mraz v veliki, preveliki meri: rad bi se pogrel, zelo sem se namrazil / za danes si se dovolj namrazil, ostani na toplem
SSKJ²
namŕdati -am dov. (ȓ)
namrdniti: namrdati obraz; porogljivo je namrdala ustnice
SSKJ²
namrdávati se -am se nedov. (ȃ)
zastar. namrdovati se: kaj se spet namrdavaš
SSKJ²
namŕdniti -em dov. (ŕ ȓ)
ekspr., navadno v zvezi z obraz, ustnice narediti nenaravne, spačene gube, poteze: namrdniti obraz; porogljivo je namrdnila ustnice
    namŕdniti se 
    s takimi gubami, potezami, zlasti okrog ust in nosu, pokazati, izraziti odklonilen odnos do česa: ob teh besedah se je namrdnil; zaničljivo se namrdniti
SSKJ²
namrdováti -újem nedov. (á ȗ)
ekspr., navadno v zvezi z obraz, ustnice delati nenaravne, spačene gube, poteze: namrdovati ustnice
    namrdováti se 
    s takimi gubami, potezami, zlasti okrog ust in nosu, kazati, izražati odklonilen odnos do česa: kaj se pačiš in namrduješ / namrdovati se z obrazom
SSKJ²
nàmreč tudi námreč člen. (ȁ; ȃ)
1. izraža dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: midva, namreč žena in jaz, se nikoli ne pričkava; starše obišče enkrat na leto, namreč na materin god; tam, namreč pri sosedovih, je vse po starem / posestvo je bilo brez dolga, brez vknjiženega namreč; nadzorni svet ima veliko vlogo, namreč kar se tiče odgovornosti
2. za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: število tekmovalcev je omejeno, nastopa jih namreč lahko samo dvajset; vseh se polašča nervoza: zdaj namreč gre za velike stvari / avto imam v garaži. Namreč, ko sem ga pustil zunaj, so vlomili vanj
SSKJ²
namréžiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
zamrežiti: namrežiti okna
● knjiž. namrežili so polno ovir postavili, napravili (v obliki mreže)
    namréžen -a -o:
    namrežena okna; morje je bilo mirno, samo rahlo namreženo mrežasto vzvalovljeno
SSKJ²
namrgóditi -im dov. (ọ̄ ọ̑)
narediti gube, poteze kot pri nezadovoljstvu, nejevolji: namrgoditi čelo, obraz
    namrgóditi se 
    s takimi gubami, potezami izraziti nezadovoljstvo, nejevoljo: ob pogledu nanj se je namrgodila; užaljeno se namrgoditi
    namrgóden -a -o:
    namrgoden obraz; ves namrgoden sedi za mizo
SSKJ²
namŕščiti -im dov. (ŕ r̄)
narediti gube, poteze kot pri napetem razmišljanju, zaskrbljenosti, jezi: namrščiti čelo; nejevoljno je namrščila obraz
// z gubanjem kože spraviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu: nič ni rekel, samo obrvi je namrščil
    namŕščiti se 
    s takimi gubami, potezami izraziti napetost, zaskrbljenost, jezo: kaj si se tako namrščila; jezno se namrščiti
    namŕščen -a -o:
    namrščen obraz; vsak dan pride domov ves namrščen; prisl.: namrščeno gledati
SSKJ²
namŕzniti -em dov. (ŕ ȓ)
nekoliko zmrzniti, navadno na površini: ne more hoditi, ker so mu prsti namrznili; sadje je čez noč namrznilo
    namŕzniti se nar.
    namraziti se: Ni videti tako mrzlo, pa se človek le namrzne, ako je dolgo zunaj (M. Kranjec)
SSKJ²
namúčiti -im dov. (ú ȗ)
povzročiti komu veliko bolečin, neprijetnosti, težav: namučil jo je s svojim molkom; ne hodi več k njim, dovolj so te namučili
    namúčiti se 
    zelo, dolgo se mučiti: namučil se boš s tem orodjem; veliko se je namučil, da je preživel družino / najbolj se je namučila z najmlajšim / to se je namučil z razglabljanjem veliko, intenzivno je razglabljal
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
namúliti -im dov., namulíla tudi namúlila (ú ū)
1. z muljenjem priti do določene količine česa: krava je namulila poln gobec zelenja
2. nar. dolenjsko napuliti, natrgati v šopih: pod smreko je namulil suhe trave
    namúliti se ekspr.
    z muljenjem se nasititi: voli so se namulili sveže trave
SSKJ²
namúliti se -im se dov. (ú ȗ)
ekspr. pokazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom: spet se je namulila
SSKJ²
namúzati se -am se dov. (ū)
namuzniti se: v odgovor se je samo namuzal / obrazi so se na tihem namuzali
SSKJ²
namúzniti se -em se dov. (ú ȗ)
s prikritim smehom, z določenim izrazom pokazati hudomušen odnos do česa: moški so se ob tej novici namuznili; skrivaj, veselo, zadovoljno se namuzniti
SSKJ²
nanáglo in na náglo prisl., piše se narazen (ā)
1. nepričakovano, nenadoma: bolezen se je na naglo poslabšala; zgodilo se je tako na naglo, da se ni znašel
2. hitro, na hitro: na naglo si ogledati razstavo; na naglo preiskati stanovanje
SSKJ²
nanágloma prisl. (ȃ) knjiž.
1. nepričakovano, nenadoma: nanagloma odpotovati; nanagloma zboleti in umreti; kar nanagloma so govorice potihnile
2. hitro, na hitro: nanagloma si pridobiti premoženje; vse se je zgodilo tako nanagloma
SSKJ²
nanašálec -lca [nanašau̯ca in nanašalca] m (ȃ)
knjiž. priprava za nanašanje: prodati nanašalec lepila; nanašalec barv, zlata
SSKJ²
nanášanje -a s (ȃ)
glagolnik od nanašati: določen je za nanašanje drv / nanašanje blata in peska v strugo se je tako ustavilo / nanašanje barve, kleja
SSKJ²
nanášati -am nedov. (ȃ)
1. z nošenjem, prenašanjem spravljati kam: nanašati drva v kuhinjo / čebele nanašajo med; ptice so pridno nanašale za gnezda
// z delovanjem povzročati, da kaj kam pride, se kje nabere: voda stalno nanaša prod in pesek; veter je nanašal sneg na hodnik
2. delati, da pride na kako površino razmeroma tanka plast, majhna količina česa: nanašati ličilo na obraz; preparat nanašamo na kožo s čopičem; oljnate barve nanaša na steno v plasteh; lak se je lepo nanašal
3. vrisavati na papir, sliko: na vodoravno os je nanašal podatke za čas, na navpično pa za pritisk
    nanášati se v zvezi z na
    biti v zvezi, povezanosti s čim: opisani dogodki se nanašajo na ta kraj; razprava se posredno nanaša na to problematiko
    nanašajóč -a -e:
    nanašajoč temne barve na platno, je ustvaril vzdušje nevihte; odstavek, nanašajoč se na tretjo točko sporazuma; nanašajoč se na mizo; na draginjo nanašajoča se šala
SSKJ²
nandú tudi nándu -ja m (ȗ; ȃ)
zool. noju podobna južnoameriška ptica, Rhea americana: jajce nanduja
SSKJ²
nanések -ska m (ẹ̑)
kar je naneseno: cesta je polna naneskov / očistiti jezik tujih naneskov in naplavin
SSKJ²
nanêsti -nêsem dov., nanésel nanêsla (é)
1. z nošenjem, prenašanjem spraviti kam: nanesti drva v kuhinjo; mravlje so nanesle visok kup iglic; nanesli so skupaj stole iz vse hiše / s čevlji so nanesli veliko blata, smeti v sobo / sinice so si nanesle novo gnezdo naredile
// z delovanjem povzročiti, da kaj kam pride, se kje nabere: kamenje in pesek je nanesla voda; veter nanese kupe listja, snega / hiše stojijo, kot bi jih veter nanesel brez reda, načrta
2. narediti, da pride na kako površino razmeroma tanka plast, majhna količina česa: nanesti kremo, ličilo na obraz; s čopičem nanesti barvo na platno
3. vrisati na papir, sliko: na vodoravno os nanesi skalo za čas, na navpično za hitrost / nanesti razdalje v merilu
4. z nesenjem povzročiti pojavitev določene količine jajc: letos so kokoši malo nanesle / pure so ji nanesle več jajc kot kokoši
5. s prislovnim določilom dati, prinesti denar, dobiček: kopanje premoga v tem kraju malo nanese / na leto obresti precej nanesejo
// z oslabljenim pomenom izraža, da nastane, se nabere česa toliko, kot nakazuje določilo: razprava je nanesla deset strani; vse skupaj nanese petnajst dni
6. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža obstoj določenih okoliščin, zaradi katerih pride do kakega dejanja, stanja: slučaj je nanesel, da sta se srečala; naključje je tako naneslo / pogovor je nanesel tudi nanj; brezoseb. včasih je prijazen, včasih pa zadržan, kakor nanese
    nanesèn tudi nanešèn -êna -o:
    zemlja tu je nanesena; ličilo je preveč na debelo naneseno
SSKJ²
nanízanka -e ž (ȋ)
publ. televizijski film, igra v nadaljevanjih, sestavljena iz samostojnih, samo okvirno, snovno povezanih zgodb: gledati, predvajati nanizanko; nanizanka sedmih zgodb
SSKJ²
nanízati -am dov. (ȋ)
1. spraviti drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na vrvico, žico: nanizati obročke, zlatnike / nanizati na vrvico
2. knjiž. narediti, da je, pride kaj drugo za drugim: režiser je nanizal prizore v drugačnem redu / nanizati zvoke v melodijo
// publ. povedati, navesti kaj drugo za drugim: nanizati nekaj dejstev, podatkov; nanizati svoje potne vtise / v članku je nanizal nekaj večjih napak / okrog tega dogodka je avtor nanizal vrsto zanimivih oseb
    nanízan -a -o:
    na vrvico nanizani biseri; iz nanizanih dejstev je razviden potek dogodkov / knjiž.: v ozadju so nanizani gorski vrhovi; hiše, nanizane v kolobar
SSKJ²
nanizávati -am nedov. (ȃ)
zastar. nizati: nanizavati bisere na ogrlico / motivi so se nanizavali drug na drugega
SSKJ²
nánking -a m (ȃ)
tekst. gosta, močna bombažna tkanina, tkana v platneni vezavi, navadno rjavkasto rumene barve: podloga iz nankinga / kupil je nanking za hlače, obleko / bel, rdeč nanking
SSKJ²
nánkingast -a -o prid. (ȃ)
tekst. ki je iz nankinga: nankingasta podloga / nankingaste hlače
SSKJ²
náno... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na milijardinko: nanoamper, nanofarad
SSKJ²
nánodélec -lca m (ȃ-ẹ̄)
delec, velik od ene milijardinke do ene milijoninke metra: razbiti snov na nanodelce; magnetni nanodelci; srebrni nanodelci; uporaba nanodelcev
SSKJ²
nanométer -tra m (ẹ̄)
dolžinska mera, milijardinka metra: nekaj nanometrov široka reža med dvema električnima poloma; virus meri 10 nanometrov [10 nm] / kubični, kvadratni nanometer
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nanométrski -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na nanometer: proučevanje materialov nanometrskih razsežnosti zahteva uporabo visokoločljivostne mikroskopije; procesor, narejen v 45-nanometrski tehnologiji; delci nanometrskih velikosti / nanometrska natančnost
SSKJ²
nanoréti se -ím se dov., nanôrel se (ẹ́ í) ekspr.
1. z divjim, razposajenim tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: čez počitnice so se otroci nanoreli in nakričali
2. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: za pusta se nanorijo in naplešejo
● ekspr. ker se mlad ni nanorel, je star znorel ker je bil v mladosti resen, umirjen, je začel v starosti lahkomiselno, lahkoživo živeti
SSKJ²
nanòs -ôsa m (ȍ ó)
kar nanese veter, voda: nanose sproti odstranjujejo z bagri; obilni nanosi hudournikov; nanosi peska / gruščnati, prodni nanos; ledeniški, rečni nanosi
// kar je naneseno sploh: barvni nanos; nanos laka se hitro suši / enakomeren nanos malte / nanos zemlje
SSKJ²
nanosíti -nósim dov., nanóšen (ī ọ́)
z nošenjem spraviti kam: nanositi vodo v škaf; od kod so ti to nanosili / nanosil ji je drv; ekspr. nanosila je na mizo vse, kar je imela
SSKJ²
nanósnik -a m (ọ̑)
knjiž. naočniki, ki se pritrdijo na nos; ščipalnik: natakniti, popraviti si nanosnik; pogledati izza nanosnika; nanosnik na vrvici
SSKJ²
nánotehnologíja -e ž (ȃ-ȋ)
tehnologija, ki se ukvarja z raziskovanjem, ustvarjanjem miniaturnih predmetov v razsežnostih milijardink metra: nanotehnologija pomeni revolucijo tudi pri odkrivanju in zdravljenju bolezni; razvoj nanotehnologije; industrijska uporaba nanotehnologije
SSKJ²
nanováčiti -im dov. (á ȃ)
z novačenjem priti do česa: vojake so nanovačili med kmečkim prebivalstvom / ekspr. na hitro so nanovačili nekaj strokovnjakov nabrali, zbrali
SSKJ²
nanôvo in na nôvo prisl., piše se narazen (ȏ)
1. izraža ponovitev dejanja: na novo izdati knjigo; na novo prepleskati okna; na novo vzcveteti / na novo opremiti, preurediti stanovanje / treba je začeti na novo znova
2. izraža, da je opravljeno novo dejanje: tovarna je na novo sprejela deset delavcev / na novo ustanovljeno podjetje; na novo zavzete dežele
SSKJ²
nánoznánost -i ž (ȃ-á)
znanost o stvareh, pojavih v razsežnostih milijardink metra: študij nanoznanosti in nanotehnologije; dosežki na področju nanoznanosti
SSKJ²
nanóžnica -e ž (ọ̑) nav. mn., arheol.
1. okras za na noge, navadno v obliki obroča: natakniti nanožnice; tanke bronaste nanožnice
2. del oklepa, ki varuje noge: ščit, nanožnice in železne rokavice
SSKJ²
naobedováti se -újem se in naobédovati se -ujem se dov. (á ȗ; ẹ̑)
najesti se pri obedu: pustite jih, da se v miru naobedujejo
SSKJ²
naoblačíti se -ím se dov., naobláčil se (ī í)
knjiž. pooblačiti se: proti večeru se je nebo naoblačilo / lice se mu je nenadoma naoblačilo
SSKJ²
naobrázba -e ž (ȃ)
zastar. izobrazba: pridobiti si naobrazbo; povsod se baha s svojo naobrazbo / glasbena naobrazba / pravica do naobrazbe
SSKJ²
naobráziti -im dov. (ā ȃ)
zastar. izobraziti: svoje otroke hoče naobraziti
    naobrážen -a -o:
    ima zelo naobraženega prijatelja / literarno naobraženi ljudje
SSKJ²
naobráženost -i ž (ȃ)
zastar. izobraženost: hvalili so njeno naobraženost / vsestranska naobraženost
SSKJ²
naóčarka -e ž (ọ̑)
velika, zelo strupena azijska kača; kobra: napadla ga je naočarka
SSKJ²
naóčnica -e ž (ọ̑) nav. mn.
1. plašnica: konj z naočnicami
2. zastar. očala: nositi, obrisati si naočnice
SSKJ²
naóčnik -a m (ọ̑)
knjiž. monokel: natakniti si naočnik
SSKJ²
naóčnikar -ja m (ọ̑)
1. knjiž. kdor nosi očala: med študenti je precej naočnikarjev
2. star. optik: izučiti se za naočnikarja
SSKJ²
naóčniki -ov m mn. (ọ̑)
knjiž. očala: imeti, nositi naočnike / brez naočnikov ne vidi brati / varovalni, zaščitni naočniki / ekspr. na umetnost gleda skozi moralistične, politične naočnike
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
naogljíčiti -im dov. (í ȋ)
metal. dodati jeklu ogljik: pred kaljenjem jeklo naogljičijo
SSKJ²
naôknica in naóknica -e ž (ȏ; ọ̑)
nav. mn. priprava na zunanji strani okna za zatemnjevanje, zapiranje okenske odprtine: natakniti, obesiti naoknice na podboj; odpreti, zapreti naoknice; lesene, zeleno pobarvane naoknice
SSKJ²
naokóli prisl. (ọ̑)
okoli1: naokoli pogledati; greš lahko po bližnjici ali naokoli; več ur naokoli ni hiš; vsi naokoli so ostrmeli / vse naokoli je umazano od saj vsenaokoli
● pog. teden je brž naokoli brž mine; pog. naokoli govoriti ne o jedru stvari; pog. pridite kaj naokoli na obisk; prim. vsenaokoli
SSKJ²
naokróg prisl. (ọ̑)
okrog2: naokrog se ozirati; tipati v temi naokrog; tam naokrog ni gostilne / vse naokrog je zeleno vsenaokrog
● pog. od takrat še ni leto naokrog ni minilo; pog. prišla sem malo naokrog na obisk; prim. vsenaokrog
SSKJ²
naóljiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
namazati z oljem: naoljiti ključavnico, ležaj; očistiti in naoljiti šivalni stroj / naoljiti čevlje; naoljiti si kožo pred sončenjem
// prepojiti z oljem: naoljiti papir, usnje
    naóljen -a -o:
    naoljeni strojni deli; lase ima preveč naoljene
SSKJ²
naonegáviti -im dov. (á ȃ)
star. narediti, storiti, navadno kaj neprimernega, nedopustnega: sin je spet nekaj naonegavil; lepo reč ji je naonegavil
SSKJ²
naópak prisl. (ọ̑)
zastar. narobe, napak: naopak razumljeni nauki / ne očitam ti, naopak, zadovoljen sem s teboj narobe, nasprotno
SSKJ²
naostríti -ím dov., naóstril (ī í)
narediti ostro: naostriti osti, strgalo / naostriti svinčnik ošiliti
    naostrèn -êna -o:
    naostren srp
    ●     ekspr. biti naostren proti čemu (zelo) nasprotovati čemu, ne strinjati se s čim
SSKJ²
nápa1 -e ž (á)
1. grad. naprava nad štedilnikom za odvajanje sopare ali prečiščevanje zraka: montirati, postaviti napo; bakrena, jeklena napa / napa s filtrom / kuhinjska napa
2. nar. zahodno strehi podoben nadzidek nad odprtim ognjiščem za odvajanje dima: pobeliti, sezidati napo / postaviti lonec na napo polico na napi / sušiti meso pod napo
SSKJ²
nápa2 -e ž (ā)
usnj. tanko, mehko usnje, obdelano na pravi strani: strojiti napo; čevlji, rokavice iz nape / oblačilna, rokavičarska napa; v prid. rabi: napa usnje
SSKJ²
napaberkováti -újem in napáberkovati -ujem dov. (á ȗ; á)
s paberkovanjem priti do določene količine plodov, sadežev: napaberkovali so še nekaj grozdja
// ekspr. priti do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem: te narečne besede je napaberkoval na Goriškem; to je le napaberkoval iz romana / napaberkoval je še deset prostovoljcev
    napaberkován in napáberkovan -a -o:
    skopi, napaberkovani podatki
SSKJ²
napacáti -ám dov. (á ȃ)
pog., slabš. narisati, naslikati: napacal je še nekaj takih slik / napis so napacali z zeleno barvo
● slabš. končno si le napacal nalogo naredil, napisal
SSKJ²
napackáti -ám dov. (á ȃ) pog., slabš.
1. narisati, naslikati: slike, ki jih on napacka, niso dosti vredne
● slabš. pokaži, kaj si napackal naredil, napisal
2. namazati, nabarvati: lica si je na debelo napackal z rdečo barvo
SSKJ²
napáčen in nápačen -čna -o prid. (ȃ; ȃ)
1. ki ni v skladu
a) z določenim pravilom, normo: dati besedi napačen naglas; napačna pisava, tvorba besede / napačna vzgoja
b) z določenim ciljem, položajem: narediti napačno potezo; iti v napačno smer / iti na napačen avtobus; zavrteti napačno telefonsko številko
c) z resničnostjo, dejstvi: napačen datum, naslov; dati napačne podatke; račun, rezultat je napačen; napačna diagnoza, informacija
// nav. ekspr. ki ni v skladu z zahtevami, normami določenega okolja, časa: njihov nazor je napačen; boriti se za napačno stvar / o zadevi ima napačno mnenje
2. ekspr., z nikalnico ki ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri: fant ni napačen, le hitro se razjezi; na pogled ni napačna / ni napačnega obraza, napačne postave / hišo sem si ogledal, ni napačna
● ekspr. nimajo ga za napačnega človeka ga cenijo; ekspr. na napačnem koncu se česa lotiti napačno; pog., ekspr. obrnil si se na napačen naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel; ekspr. prikazovati kaj v napačni luči napačno, neresnično; ekspr. hoditi po napačnih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; ekspr. v napačni veri živi, če misli, da ga niso videli moti se
    napáčno in nápačno
    1. prislov od napačen: napačno ocenjevati, prikazovati, razumeti
    2. ekspr., v povedni rabi, z nikalnico izraža primernost, koristnost česa: ne bo napačno, če greš z njimi; ne bi bilo napačno, če bi ga vprašal za svet; sam.: nič napačnega ni naredil
SSKJ²
napáčnost in nápačnost -i ž (ȃ; ȃ)
lastnost, značilnost napačnega: napačnost razlage / dokazovati napačnost filozofskega nazora / marsikatero napačnost bi mu lažje odpustil kot lažnivost slabo lastnost, napako
SSKJ²
napàd -áda m (ȁ á)
1. oborožena vojaška akcija z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile: napad se je začel v zgodnjih jutranjih urah; izvesti, napraviti napad; odbiti nasprotnikov napad; pričakujejo ponoven napad; v silovitem napadu so sodelovale tudi tankovske enote; napad na mesto; dati ukaz za napad; zaščita pred napadom / bočni, čelni napad; artilerijski, bombni napad; ofenziva se je začela z letalskim napadom / iti, preiti v napad / kot povelje prva četa, v napad
// vdor vojaških sil ene države v drugo: nemški napad na Jugoslavijo; napad brez vojne napovedi
2. nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati: preprečiti napad; zavarovati proti napadu; oborožen, roparski napad; napad na banko, vlak; časopisi so poročali o napadu / fizični napad / ekspr. vandalski napad na spomenik
3. nav. ekspr. oster, grob, žaljiv nastop proti komu: ta izjava je napad name; napade v tisku je vztrajno zavračal; ekspr. žolčen napad; napadi in polemike / napad na čast, ugled; napad na osebno svobodo
● ekspr. napad je najboljša obramba s tem, da človek očita napake drugim, prepreči, da bi mu drugi očitali njegove
4. nagel, razmeroma silovit nastop določenih bolezenskih znakov: napad nastopi, se pojavi; dobiti napad; ima hude napade glavobola, kašlja; napad z bolečinami v prsih / dobil je močen srčni napad; napad mrzlice
// ekspr., z rodilnikom nagel, silovit pojav čustvenega stanja, kot ga določa samostalnik: napad jeze, malodušja / trpela je zaradi njegovih napadov ljubosumnosti
5. šport. faza športne igre, ko si nasprotnik prizadeva izboljšati rezultat: napadi so se kar vrstili; povezovati obrambo in napad; hitri napadi gostov / preiti v napad; ekipa je bila ves čas v napadu / napad na vrata
// šport. žarg. igralci za napad pri nekaterih igrah z žogo: napad je premalo streljal; že v prvi tretjini je trener zamenjal celoten napad
♦ med. astmatični, epileptični napadi; obrt. napad neposredno gašenje požara; psiht. napad histerije; voj. fingirati napad; izoliran napad z omejenim ciljem, ki ga napravi samo določena vojaška enota
SSKJ²
napadálec -lca [napadau̯ca tudi napadalca] m (ȃ)
1. kdor koga napade: napadalec plane iz zasede; braniti se napadalca; bežati pred napadalci; napadalec in napadenec / fašistični napadalec; imperialistični napadalci in zavojevalci
2. nav. ekspr. kdor nastopa proti čemu: bil je napadalec krivičnih družbenih razmer
3. šport. igralec pri nekaterih igrah z žogo, ki igra zlasti v napadu: napadalec strelja / srednji napadalec igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo
SSKJ²
napadálen -lna -o prid., napadálnejši (ȃ)
1. nanašajoč se na napad, napadanje: izdelati napadalni načrt / napadalni oddelki / napadalno in obrambno orožje / napadalna vojna
2. nav. ekspr. ki (rad) napada: napadalen človek je; samci so napadalnejši od samic / bolezenska nagnjenost k napadalnim dejanjem; njegovo napadalno vedenje jih je žalilo
3. ki izraža, kaže oster, grob, žaljiv odnos do koga: napadalen človek; napadalen govor
♦ šport. napadalna vrsta igralci pri nekaterih igrah z žogo, ki igrajo zlasti v napadu
    napadálno prisl.:
    igrali so zelo napadalno
SSKJ²
napadálka -e [napadau̯ka tudi napadalka] ž (ȃ)
1. ženska, ki koga napade: napadalka ji je iztrgala torbico iz rok / kače so lahko tudi napadalke
2. šport. igralka pri nekaterih igrah z žogo, ki igra zlasti v napadu: dobro uigrane napadalke
SSKJ²
napadálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost napadalnega človeka: svoje napadalnosti ni prikrival; krotiti otrokovo napadalnost / napadalnost zveri / napadalnost imperializma / ekspr. družbenokritična napadalnost pesmi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
napadálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na napadalce ali napadanje: napadalska besnost / napadalski oddelki napadalni oddelki
SSKJ²
napádanje -a s (ā)
glagolnik od napadati: nasprotnikovo napadanje / čelno napadanje / časopisi so poročali o pogostnem napadanju na sprehajalce / ekspr. njegov govor je bil napadanje naprednih idej
SSKJ²
napádati -am nedov. (ā ȃ)
1. opravljati oboroženo vojaško akcijo z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile: napadati mesto, utrdbo; znova so začeli napadati / bočno, čelno napadati / napadati zavezniške države
2. opravljati nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati: napadali so ljudi in jih ropali / napadati banke, trgovine / fizično napadati
3. nav. ekspr. ostro, grobo, žaljivo nastopati proti komu: žalili so ga in napadali; napadati koga v tisku; napadal ga je z žaljivimi izrazi / napadati čast, ugled; napadati vodstvo, zakone
4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: bolezen, slabost ga napada / pogosto ga napada hud kašelj / dvomi ga napadajo / železo napada rja
5. šport. biti v fazi športne igre, ko si eden od nasprotnikov prizadeva izboljšati rezultat: v drugem polčasu so gostje ves čas napadali
    napadajóč -a -e:
    napadajoča zver; sam.: odbiti napadajoče
SSKJ²
napáden -dna -o prid. (ā)
1. voj. nanašajoč se na napad: napadni načrti / napadna cona prostor, zemljišče, omejeno z namišljenimi linijami, na katerem napada določena vojaška enota
2. zastar. opazen: razlika med narečjema je napadna
SSKJ²
napádenec -nca m (ȃ)
kdor je napaden: napadenec se brani; ranjeni napadenec / zagovarjal je napadenca
SSKJ²
napádenka -e ž (ȃ)
ženska, ki je napadena: napadenka je ostala nepoškodovana
SSKJ²
napadljív -a -o prid. (ī í)
ki (rad) napada: biti napadljiv
// knjiž. ki izraža, kaže napadalnost: to je pripomnil v napadljivi želji, da bi ga spravil v zadrego
SSKJ²
napádnik -a m (ȃ)
zastar. napadalec: uiti napadnikom
SSKJ²
napadoválec -lca [napadovau̯ca in napadovalca] m (ȃ)
zastar. napadalec: braniti se pred napadovalcem
SSKJ²
napajálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na napajanje: hlevi z modernimi napajalnimi napravami / napajalna korita / napajalni vodovod
♦ elektr. napajalna transformatorska postaja; strojn. napajalna voda voda, ki jo črpalka potiska v parni kotel
SSKJ²
napajalíšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer se napajajo živali: gnati živino na napajališče / cementno napajališče ob cesti
SSKJ²
napajálnik -a m (ȃ)
1. posoda, priprava za napajanje živali: napajalnik za krave; napajalniki in krmilniki
2. električna naprava, ki dovaja električno energijo enemu ali več napravam, navadno s pretvarjanjem ene oblike električne energije v drugo ali kake druge vrste energije v električno: priključiti napajalnik; vgrajeni, zunanji napajalnik; napajalniki za prenosnike; priključek, prostor, vhod za napajalnik; ventilatorji za hlajenje zmogljivih napajalnikov v računalnikih; napajalnik in ohišje računalnika / avtomobilski napajalnik za mobilni telefon / električni napajalnik
♦ agr. avtomatski napajalnik; metal. napajalnik naprava za dovajanje tekoče kovine v ulitek; žel. napajalnik naprava za dovajanje vode v lokomotivo
SSKJ²
napájanje -a s (ā)
glagolnik od napajati: skrbeti za krmljenje in napajanje živine; posoda za napajanje / napajanje parnih kotlov / napajanje z električno energijo; zunanje napajanje pri katerem je vir napajanja zunaj naprave
SSKJ²
napájati -am nedov. (ā)
1. dajati živali vodo: napajati krave, ovce; napajajo dvakrat na dan / gnati živino napajat; napajati se na potoku, pri studencu
2. nav. ekspr. v veliki količini dajati piti (alkoholno pijačo): sam ne pije, druge pa napaja; napajala sta jo z vinom in žganjem / gostili in napajali so jih ves teden
3. nav. ekspr. dajati, dovajati čemu vodo: izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto; dolino napaja široka reka / cvetlice je napajala samo rosa
4. dovajati gorivo, vodo, potrebno za delovanje, obratovanje: napajati parni kotel; letalo se napaja pred poletom / napajati toplarno s plinom oskrbovati
// elektr. dovajati električno energijo: elektromotor napajajo baterije; jedrska elektrarna bo napajala celotno mestno omrežje; napajati oddajnik / naprave se hitro napajajo
● knjiž., ekspr. napaja jih močna vera v lastne sile in sposobnosti jim daje moč, energijo
♦ metal. napajati ulitek dovajati v livno votlino tekočo litino, da ne nastane lunker
    napájati se knjiž., ekspr.
    zajemati, dobivati iz česa: realizem se je napajal pri vrelcu resničnega življenja / že stoletja se mladi rod ob pravljicah napaja z lepoto in fantazijo
    // naslajati se, uživati: kako se napaja duša ob teh glasovih; željne oči so se napajale ob veseli otroški igri
SSKJ²
nápak prisl. (ȃ)
star. izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; narobe, napačno: napak meriti, zapisati; dobro pleza, nikoli ne stopi napak; napak je storil, ko je odgovarjal / če je kaj napak, popravi
// v povedni rabi, z nikalnico izraža primernost, koristnost česa: ta misel ni napak; ne bi bilo napak zate, če bi to storil
● ekspr. fant ni napak ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri; ekspr. ne godi se mu napak godi se mu dobro; pog. napak mu hodi, ker nima šol povzroča težave; v prid. rabi:, star. staviti na napak karte
SSKJ²
napáka -e ž (ȃ)
1. kar ni v skladu
a) z določenim pravilom, določeno normo: narediti, popraviti napako; huda, majhna, velika napaka; njegova naloga je brez napak; napake časnikarskega jezika / jezikovna, metodološka, pravopisna, slovnična napaka / glavna napaka tega filma je razvlečenost
b) z resničnostjo, dejstvi: v knjigi je dosti napak in celo potvorb; napaka v datumu / narediti napako pri seštevanju
c) z zahtevanimi lastnostmi, zahtevano kakovostjo: napaka v materialu / tovarniška napaka nastala pri izdelavi, proizvodnji; blago, izdelki z napako
// navadno s prilastkom lastnost, značilnost, ki ni v skladu z normalnim, zdravim stanjem, delovanjem organizma: daljnovidnost, kratkovidnost in druge očesne napake; organska, telesna napaka; napaka od rojstva / ima govorno napako, jeclja motnjo / bradavice in druge lepotne napake
2. navadno s prilastkom slaba, nezaželena lastnost, značilnost koga, zlasti v moralnem pogledu: njegova največja napaka je lažnivost; vsak človek ima kako napako; majhne napake drugih vidi, svojih velikih pa ne / pijančevanje, nasilnost in druge njegove napake
3. dejanje, ravnanje, ki ni v skladu z določenim ciljem, položajem: izkoristil je nasprotnikovo napako in zmagal; s tem dejanjem je naredil napako; zagrešiti hudo, usodno napako / politična, strateška, taktična napaka
4. teh. razlika med dejansko, zaželeno in izmerjeno, dobljeno vrednostjo količine: približno oceniti napako; napaka pri merjenju, osvetlitvi ni velika; spodnja, zgornja meja napake
● ekspr. na napakah se učimo če kdo pri kakem delu, opravilu naredi napako, bo drugič bolj pazil, da bo pravilno ravnal
♦ anat. napaka leče; fiz. absolutna napaka razlika med dejansko in izmerjeno količino; relativna napaka količnik med absolutno napako in dejansko količino, izražen navadno v odstotkih; mat. absolutna napaka razlika med pravo in približno vrednostjo; relativna napaka količnik med absolutno napako in približno vrednostjo; med. srčna napaka nepravilen razvoj ali bolezenska sprememba srčnih zaklopk; šport. osebna napaka pri košarki nedovoljeno oviranje, odrivanje nasprotnega igralca; tisk. tiskarska napaka
SSKJ²
napákica -e ž (ȃ)
ekspr. manjšalnica od napaka: spis je brez najmanjše napakice / lepotna napakica / ker jo ljubi, ga njene napakice ne motijo
SSKJ²
napálm -a m (ȃ)
kem. lahko vnetljiva zmes iz bencina in aluminijevih soli, ki gori z močnim plamenom: polniti zažigalne bombe z napalmom / opekline od napalma; v prid. rabi:, voj. napalm bomba
SSKJ²
napálmski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na napalm: napalmska zmes / letala so bombardirala vasi z napalmskimi bombami napalm bombami
SSKJ²
napápcati se -am se dov. (ā)
otr. najesti se: no, si se napapcal
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
napárati1 -am dov. (ȃ)
1. s paranjem priti do določene količine česa: naparala je kup cunj
2. nar. prevarati, ukaniti: Ne boš me, Nace, več naparal za domačijo (I. Zorec)
SSKJ²
napárati2 -am dov. (ā)
nar. položiti na mrtvaški oder: Najprej so očeta naparali, kakor so videli pri materi (Prežihov)
SSKJ²
naparfumírati -am dov. (ȋ)
nadišaviti s parfumom: za ples jo je sfrizirala in naparfumirala; preveč se naparfumira
    naparfumíran -a -o:
    zelo je naparfumirana
SSKJ²
napáriti -im in naparíti -ím dov., napáril (á ȃ; ī í)
fiz. prevleči s tanko plastjo snovi, ki se izloča iz plinske faze: napariti kovinsko plast na steklo; napariti v vakuumu
    napárjen -a -o in naparjèn -êna -o:
    naparjeno kovinsko ogledalo
SSKJ²
napást -i ž (ȃ) zastar.
1. skušnjava: spravljati v napast
2. nesreča, neprijetnost: vojne napasti
SSKJ²
napásti1 -pádem dov., stil. napàl napála (á ā)
1. narediti oboroženo vojaško akcijo z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile: nasprotnik je napadel ob peti uri; napasti z vsemi silami / letala so napadla mesto / bočno napasti; napasti iz zasede; napasti v hrbet / napasti brez vojne napovedi
2. narediti nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati: nekdo ga je napadel; napadli so jih z orožjem / napasti banko / fizično napasti
3. nav. ekspr. ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: s to izjavo je napadel mene; napasti koga v javnosti, tisku; uradno so ga napadli
4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nagel nastop stanja, kot ga določa samostalnik: napadla ga je bolezen, slabost; zaspanost ga napade / napadel jo je hud kašelj / nemir ga napade / jabolka je napadla plesen
5. šport. začeti fazo športne igre, ko si eden od nasprotnikov prizadeva izboljšati rezultat: ko so dobili žogo, so napadli / napadel je s hitrimi udarci
6. zastar. zapasti1: napadlo je pol metra snega
● ekspr. napadel me je, naj mu posodim tisočak prosil; ekspr. z velikim tekom je napadla zrezek ga je začela jesti
    napáden -a -o:
    napaden človek; napadena postojanka; sam.: napadenega so odpeljali v bolnišnico
SSKJ²
napásti2 -pásem dov. (á)
1. s pašo, pasenjem nasititi: preden gre v šolo, mora še kravo napasti; živina se je dobro napasla / v gozdu se prašiči napasejo žira in želoda
2. ekspr. nahraniti2: goste so dobro napasli in napojili; pojdi v kuhinjo, da te napasejo
3. ekspr. potešiti, zadovoljiti: pritekla je na prag, da napase svojo radovednost / napasel je svojo strast
● ekspr. rad bi se napasel ob njenih solzah užival ob njenem trpljenju, solzah
// v zvezi z oči nagledati se: otroci so si napasli oči nad bleščečimi izložbami
    napásen -a -o:
    konji so napaseni; napasena častihlepnost
SSKJ²
napástnik -a m (ȃ)
zastar. napadalec: s streli so ugnali napastnike / ne poslušaj teh napastnikov skušnjavcev
SSKJ²
napastováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. napadati, lotevati se: skrb ga napastuje / brez uspeha ga je napastovala zapeljevala
SSKJ²
napêči -pêčem dov., tudi napekó; napêci napecíte; napékel napêkla (é)
s pečenjem priti do določene količine česa: napekli in nakuhali so veliko dobrot; napeči kruha za tri dni
SSKJ²
napeháti -ám [napəhati] dov. (á ȃ)
s pehanjem, porivanjem spraviti kam: napehaj sena iz skednja
SSKJ²
napeljáti -péljem tudi -ám dov., napêlji napeljíte; napêljal (á ẹ̄, ȃ)
1. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega na določeno mesto: napeljati nitko skozi zanke; žico je slabo napeljal / vrv je napeljal od drevesa do drevesa / napeljati nove vezalke v čevlje
// načrtno namestiti žice, cevi, naprave za določeno delovanje, zlasti v stavbah: napeljati elektriko; centralno kurjavo in vodovod so že napeljali / napeljati luč na podstrešje
2. narediti, da kaj prehaja na določeno mesto: napeljati studenčnico v rezervoar; napeljati vodo na travnik, v jezero; pren. prizadevali so si, da bi napeljali debato v mirnejšo strugo
// nav. ekspr., navadno v zvezi s pogovor usmeriti, obrniti: pogovor je kmalu napeljal na umetnost; namenoma je napeljal pogovor drugam; napeljati pogovor proč od politike / želel je napeljati pogovor z njim začeti se pogovarjati
3. nav. ekspr. navadno s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: napeljali so ga, da se jim je pridružil; ni ga bilo težko napeljati k akciji; napeljati koga na umor / knjiž. to spoznanje jo je napeljalo na vrnitev pripeljalo, privedlo do vrnitve
4. navoziti: napeljati peska na cesto; na dvorišče so mu napeljali skladovnico drv
● ekspr. napeljati vodo na svoj mlin reči, narediti v svojo korist; ekspr. vso stvar je kar dobro napeljal pripravil za uresničitev
    napelján -a -o:
    skozi zid napeljan kabel
    ●     ekspr. za pobeg so imeli vse dobro napeljano so imeli vse možnosti za uresničitev
SSKJ²
napeljáva -e ž (ȃ)
1. načrtna namestitev žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: končati napeljavo; napeljava centralne kurjave, klimatskih naprav, telefona
♦ elektr. dvovodna napeljava ki je iz dveh vodov
// navadno s prilastkom sistem žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: napeljava v tej hiši je že zastarela / cevna, kabelska napeljava; električna, plinska, telefonska, vodovodna napeljava; kanalizacijska, toplovodna napeljava / podzemna, stropna napeljava
2. glagolnik od napeljati 3: to je bila zavestna napeljava v zmoto
SSKJ²
napeljávanje -a s (ȃ)
glagolnik od napeljavati: napeljavanje elektrike
SSKJ²
napeljávati -am nedov. (ȃ)
napeljevati: napeljavati kabel / napeljavajo elektriko in telefon / skušal jo je razvedriti in je zato pogovor napeljaval na druge stvari / napeljavala ga je, naj ji pove kaj več o sebi
SSKJ²
napeljeválec -lca [napeljevau̯ca tudi napeljevalca] m (ȃ)
pravn. kdor koga naklepno napelje h kaznivemu dejanju: zaslišati napeljevalca
SSKJ²
napeljeválka -e [napeljevau̯ka tudi napeljevalka] ž (ȃ)
pravn. ženska, ki koga naklepno napelje h kaznivemu dejanju: obsodili so morilca in napeljevalko
SSKJ²
napeljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od napeljevati: napeljevanje vrvi, žice / napeljevanje elektrike, plina / napeljevanje pogovora na politična vprašanja / napeljevanje na nezvestobo
SSKJ²
napeljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega na določeno mesto: napeljevati žico skozi cev
// načrtno nameščati žice, cevi, naprave za določeno delovanje, zlasti v stavbah: začeli so napeljevati elektriko in vodovod
2. delati, da kaj prehaja na določeno mesto: napeljevati vodo v kanale
● ekspr. napeljevati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist
// nav. ekspr., navadno v zvezi s pogovor usmerjati, obračati: napeljevala je pogovor nanj
3. nav. ekspr. navadno s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: napeljeval jih je, naj ga zapustijo; vsi so jo napeljevali k temu
SSKJ²
napenjáč -a m (á)
napenjalec: šotor je dvignil, uravnal in napel vrvice z napenjači
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
napenjálec -lca [napenjau̯ca in napenjalca] m (ȃ)
priprava za napenjanje, nategovanje: napenjalec za smuči, šotorske vrvi
SSKJ²
napenjálen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se kaj napenja, nateguje: napenjalna priprava, vzmet; napenjalna vrv
♦ strojn. napenjalno kolo
SSKJ²
napenjálo -a s (á)
strojn. priprava za naravnavanje napetosti gibajočega se jermena, gibajoče se niti:
SSKJ²
napénjanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od napenjati:
a) napenjanje strune, vrvi / napenjanje tkanine na okvir
b) napenjanje lic
c) uživanje nezrelega sadja povzroča napenjanje in druge prebavne motnje; čaj proti napenjanju
č) napenjanje oči / umsko napenjanje / biti utrujen zaradi dolgotrajnega napenjanja
d) njegovo napenjanje pred tovariši je bilo prav smešno
SSKJ²
napénjati -am nedov. (ẹ̑)
1. z razmeroma močnim potegovanjem, vlečenjem povzročati
a) da doseže kaj največjo možno dolžino: napenjati struno, vrv, žico / napenjal je vrat, da bi videl čez druge iztegoval je
b) da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub: napenjati pregrinjalo, rjuho
// s takim potegovanjem dajati, spravljati kam: napenjati platno na les, v okvir; vse dopoldne so napenjali streho nad šotor; napenjati nove strune na violino
2. dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napenjal jadra; zaradi vetra se je zastor ves čas napenjal / ekspr. napenjal je lica in debelo gledal
3. nav. ekspr. delati, da postaja kaj po obsegu večje: obilna hrana mu napenja želodec; po drevju se napenja brstje
// nav. 3. os. povzročati, da se tvorijo v prebavilih plini v veliki meri: fižol napenja; brezoseb.: po sadju ga rado napenja; živino napenja
4. spravljati kaj v stanje, da je pripravljeno za sprožitev, strel: napenjati fračo, lok; napenjal je petelina na puški in meril
5. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s samostalnikom izraža veliko intenzivnost dejanja, kot ga določa samostalnik: napenjati mišice; v temi je napenjal oči / napenja zadnje moči, sile; napenjati spomin
● ekspr. napenjati možgane intenzivno razmišljati
♦ anat. napenjati glasilke
    napénjati se ekspr.
    1. knjiž. dvigati se, naraščati: reke se napenjajo in ponekod že prestopajo bregove
    // vzpenjati se: cesta se je ves čas napenjala; pot se napenja v breg
    2. opravljati kako delo z veliko truda, napora: vse dneve se napenja z učenjem; pri delu se čez mero napenja
    // truditi se, prizadevati si: brezuspešno se je napenjal, da bi jim stvar prikril
    3. bahati se, postavljati se: pred njo se rad napenja; kaj se napenjaš, saj vemo, kako je
    napenjajóč -a -e:
    obstal je, napenjajoč oči v temo; napenjajoča jed, krma
SSKJ²
napéra -e ž (ẹ̑)
obrt. podolgovato oblikovan kos lesa, ki veže pesto s platiščem: vtaknil je roko med napere / knjiž. napere motornega kolesa špice
SSKJ²
napérek -rka m (ẹ̑)
obrt. napera: kolo z lesenimi naperki / knjiž. naperki motornega kolesa špice
SSKJ²
napériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. obrniti orožje proti komu z namenom zagroziti, zapretiti: naperiti bajonete proti demonstrantom; naperil je puško vanj / ekspr. naperiti ogenj na nasprotnikovo patruljo začeti streljati; pren., ekspr. puščico svoje satire je naperil proti lizunstvu in podkupljivosti
2. knjiž. naravnati, usmeriti: daljnogled je naperil proti hribom / ekspr.: govor je naperil proti svojim nasprotnikom; svojo kritično misel je naperil proti individualističnim težnjam posameznikov / ekspr., z oslabljenim pomenom: naperil je korak proti njemu; pogled je naperila naravnost vanj; naperiti očitke, tožbo proti komu
    napérjen -a -o:
    napad v časopisu je bil naperjen nanj; vstopil je z naperjeno brzostrelko; proti frazarjenju naperjena komedija
SSKJ²
napérjati -am nedov. (ẹ́)
1. obračati orožje proti komu z namenom zagroziti, zapretiti: naperjati puške v demonstrante
2. knjiž. naravnavati, usmerjati: naperjati daljnogled proti čemu / ekspr.: rad je naperjal zbadljive besede proti njemu; naperjati javno mnenje proti takim vzgojnim metodam / ekspr., z oslabljenim pomenom: naperjati korak proti komu; naperjati pogled v koga
SSKJ²
napérjenost -i ž (ẹ̑)
knjiž. usmerjenost, naravnanost: življenjska naperjenost
SSKJ²
naperúšiti se -im se dov. (ú ȗ)
knjiž. našopiriti se: kokoši so se naperušile / ekspr. ves se je naperušil in ga srepo pogledal
SSKJ²
napétež -a m (ẹ̑)
knjiž. skrajnež, prenapetež: samo napeteži so se zgražali nad tem
SSKJ²
napéti1 -pnèm dov., napél; nam. napét in napèt (ẹ́ ȅ)
1. z razmeroma močnim potegovanjem, vlečenjem povzročiti
a) da doseže kaj največjo mogočo dolžino: napeti jermen, struno, vajeti, vrvico; pren., ekspr. napeti kredit do skrajnih možnosti
b) da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub: napeti pregrinjalo, rjuho
// s takim potegovanjem dati, spraviti kam: napeti platno na les, v okvir; napeti streho nad šotor; napel je nove strune na kitaro / napeli so tristo metrov dolgo smučarsko vlečnico napeljali, zgradili; pren., ekspr. njihovo potrpljenje je napel do skrajnosti; učne načrte so preveč napeli
2. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napel jadra; zajel je sapo in napel lica; zaradi nenadnega sunka vetra se je dežnik močno napel / napeti prsi izbočiti
3. nav. ekspr. narediti, da postane kaj po obsegu večje: brsti so se že napeli; izdatna hrana mu je napela želodec; pri petju so se mu napele žile na sencih
// nav. 3. os. povzročiti, da se tvorijo v prebavilih plini v veliki meri: sveža krma je kravo napela; brezoseb. konje je napelo
4. spraviti kaj v stanje, da je pripravljeno za sprožitev, strel: napel je brzostrelko in sprožil; napeti lok
5. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s samostalnikom izraža veliko intenzivnost dejanja, kot ga določa samostalnik: napeti mišice; čeprav je napel ušesa, ni nič slišal / napeti misli, spomin / vso voljo je napel, da bi ostal miren
● knjiž., ekspr. doslej v svojih zahtevah še nisem napel loka čez mero nisem preveč zahteval; ekspr. zdaj bomo napeli drugačne strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; slabš. napeti šobo z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost; ekspr. tudi njega smo napeli za denar smo ga pregovorili, prepričali, da ga je dal; ekspr. pri njem bo treba vajeti bolj napeti biti bolj strog, zahteven do njega
♦ anat. napeti glasilke; navt. napeti jadro napraviti, da ga veter ne boči, zaradi večjega izkoriščanja njegove sile
    napéti se 
    1. povečati obseg zaradi vpijanja vlage: les se je napel; pšenični zdrob se v mleku napne / vrata so se napela ukrivila zaradi vpijanja vlage
    2. knjiž., ekspr. dvigniti se, narasti: ob nevihti so se vsi studenci napeli / reke se spomladi napnejo v poplave
    // vzpeti se: cesta se tam nekoliko napne
    3. ekspr. pri kakem dejanju zbrati, uporabiti vso svojo fizično moč: še enkrat so se napeli in voz se je premaknil
    // uporabiti vse možnosti, sposobnosti čutil: napel se je, da bi slišal, o čem govorijo; zadržal je dih in se napel kakor struna
    4. ekspr. postati čustveno vznemirjen: čutil je, da se je ves napel; vse v njej se je napelo
    5. ekspr. pobahati se, postaviti se: v njeni navzočnosti se je še bolj napel kot ponavadi
    napét -a -o
    1. deležnik od napeti: napet lok; ošinil ga je z napetim pogledom; toga, napeta drža; napete strune; napeta lica; napeto razmišljanje; poslušati z napetimi ušesi; bil je živčno napet in razdražen; trebuh ima napet kot boben; biti napet kot struna
    2. nav. ekspr. ki je v stanju razvnetosti, vznemirjenosti: napeti odnosi med državama; napeta situacija; pogovori so potekali v napetem ozračju
    3. ekspr. ki povzroča visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti: napet film; brati napet roman; tekma postaja napeta; pog. zgodba je napeta kot marela zelo; prisl.: napeto čakati, gledati, poslušati; sam.: najraje bere kaj napetega
SSKJ²
napéti2 -pôjem dov., napój napójte tudi napôj napôjte; napél (ẹ́ ó)
ekspr. reči, povedati: napela mu je vse mogoče neumnosti; pog. pošteno mu jih je napel
    napéti se 
    zadovoljiti svojo potrebo, željo po petju: na tovariškem srečanju smo se napeli in naplesali
SSKJ²
napétje -a s (ẹ̑) knjiž.
1. glagolnik od napeti napnem: to je storil s skrajnim napetjem vseh mišic / napetje moči in volje
2. zastar. napetost: duševno napetje; čakati v velikem napetju
SSKJ²
napetnájstiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. prevarati, ogoljufati: pri kupčiji so ga zelo napetnajstili; napetnajstil ga je za precejšnjo vsoto
SSKJ²
napétnik -a m (ẹ̑)
obrt. tanjša ploščica, navadno iz gume, plastike, ki se pritrdi na peto čevlja: zamenjati napetnike
SSKJ²
napetolíčen -čna -o prid. (ī ȋ)
1. ki ima napeta lica: napetoličen otrok / napetoličen obraz
2. star. vznesen, a vsebinsko prazen: vzbujati navdušenje z napetoličnimi besedami; napetoličen patos
SSKJ²
napétost -i ž (ẹ̑)
1. stanje razvnetosti, vznemirjenosti: napetost popušča, se stopnjuje; nastala napetost je povzročala nove spore; ekspr. napetost visi v zraku; ublažiti napetost; naraščajoča napetost v odnosih med državama; publ.: mednarodni položaj ustvarja ozračje napetosti; prispevati k popuščanju napetosti v svetu
// nav. mn. dogodki, pojavi, ki kažejo tako stanje: napetosti na meji so trajale več mesecev; izogibati se napetostim
2. stanje velike čustvene vznemirjenosti: polašča se je napetost; živeti v nenehni napetosti; njegov glas je izražal notranjo napetost; psihična, živčna napetost in utrujenost; držati ljudi v napetosti / ustvarjalna napetost
3. lastnost, stanje napetega: zmanjšati napetost niti; napetost vrvi / ekspr. napetost lic / ekspr. napetost mišic / ekspr. napetost zgodbe ga je pritegnila
4. elektr. količina, ki določa tok med točkama, povezanima z vodnikom: napetost narašča; meriti napetost; napetost dvesto dvajset voltov; razlike v napetosti / enosmerna napetost ki ima stalno isto smer; gonilna napetost ki povzroča v električnem krogu električni tok; inducirana napetost; izmenična napetost katere smer se periodično spreminja; medfazna napetost napetost med faznima vodnikoma; nizka ki je nižja kot 1000 voltov, visoka napetost ki je višja kot 1000 voltov; vžigalna napetost ki povzroči iskro v vžigalni svečki; merilnik napetosti voltmeter / električna napetost
♦ fiz. mehanska napetost na površinsko enoto preračunana sila, ki deluje v snovi na izbrano ploskev; površinska napetost na dolžinsko enoto preračunana sila, ki deluje na izbrano črto na površini tekočine; med. mišična napetost stanje mišice, ki se kaže, izraža kot upor pri njenem raztezanju; teh. dopustna napetost
SSKJ²
napétosten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na napetost: napetostni znaki pri človeku; napetostno stanje
♦ elektr. napetostni impulz; napetostni stabilizator naprava za doseganje stalnosti napetosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
napèv in napév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
melodija, ki se poje: napev je vsem ugajal; napev si je zapomnil, besedilo je pa pozabil; otožen, vesel napev; pren., knjiž. govorni napev slovenskega jezika
// knjiž. arija: žvižgal si je znan napev iz Traviate
SSKJ²
napévati -am nedov. (ẹ́)
nar. vzhodno peti prvi del besedila, na katerega drugi odgovarjajo ali ga nadaljujejo: duhovnik je napeval litanije
SSKJ²
napéven -vna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na napev: napevne besede / pesem je zelo napevna
SSKJ²
napháti -phám stil. -pšèm dov. (á ȃ, ȅ)
1. s phanjem priti do določene količine česa: naphali so veliko ječmenove kaše
2. s pehanjem, porivanjem spraviti kam: naphati seno iz senika / knjiž. veter je naphal velike zamete napihal, nanesel
// star. napolniti, natlačiti: naphati kozolec s snopi / pleteno ograjo naphajo s prstjo nabijejo
    napháti se ekspr.
    zelo se najesti: naphati se mesa / naphati se z mesom
    naphán -a -o:
    sloj naphane ilovice; debela, naphana listnica; s puhom naphane pernice
SSKJ²
napíčiti -im dov. (í ȋ)
ekspr. nabosti, natakniti: napičiti na kol, ost
SSKJ²
napíh -a m (ȋ)
med. povečanje pljuč zaradi bolezenske razširitve pljučnih mehurčkov; emfizem: umrla je za pljučnim napihom
SSKJ²
napíhati -am dov., tudi napihájte; tudi napihála (í)
1. s pihanjem spraviti kam: burja napiha sneg v špranje; veter je napihal na nebo črne oblake
2. pog. s pihanjem doseči določeno stopnjo vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku pri preizkusu z alkotestom: voznik je napihal precej preveč, zato so ga policisti pospremili v prostore za treznjenje; napihati nad dovoljeno mejo alkohola v krvi
SSKJ²
napihávati -am nedov. (ȃ)
napihovati: napihavati balon / obleka se ji v vetru napihava / nimate vzroka, da bi se napihavali
SSKJ²
napihljív -a -o prid. (ī í)
ki se da napihniti: napihljive igrače / napihljiva blazina
SSKJ²
napíhniti -em dov. (í ȋ)
1. napolniti kaj z zrakom, da postane po obsegu večje: napihniti balon, ležalno blazino; napihniti z usti
2. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter ji je napihnil krilo; napihniti lica; zračnice so se na soncu napihnile / voda je napihnila truplo / pločevina konzerve se je napihnila izbočila / pivo ga je napihnilo / sveža detelja je kravo napihnila napela
3. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: napihniti incident, problem; novico so pograbili in jo precej napihnili / ko je opisoval dogodek, ga je zelo napihnil
4. ekspr. povzročiti, da postane kdo domišljav, prevzeten: bogastvo jih je napihnilo; pohvala ga je napihnila
● ekspr. umetno napihniti cene zvišati
    napíhniti se ekspr.
    1. postati domišljav, prevzeten: zaradi imenitnega življenja ob njem se je precej napihnila
    2. postati jezen, užaljen: zakaj si se napihnil, saj nisem nič hudega rekel; ob njegovih besedah se je zelo napihnila
    napíhnjen -a -o
    1. deležnik od napihniti: napihnjen balon; od pijače napihnjen obraz; rastlina z napihnjenimi stroki
    2. ekspr. domišljav, prevzeten: zaradi doseženega uspeha je ves napihnjen; napihnjen kot puran
    3. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: rad je uporabljal napihnjene besede
SSKJ²
napíhnjenec -nca m (ȋ)
ekspr. domišljav, prevzeten človek: je velik napihnjenec
SSKJ²
napíhnjenka -e ž (ȋ)
ekspr. domišljava, prevzetna ženska: je prava napihnjenka
SSKJ²
napíhnjenost -i ž (ȋ)
1. stanje, lastnost napihnjenega: napihnjenost balona / napihnjenost lic / ekspr. napihnjenost rezultatov je očitna
♦ med. bolezenska napihnjenost tkiva z zrakom
2. ekspr. domišljavost, prevzetnost: meščanska napihnjenost; to početje je prazna napihnjenost / v svoji napihnjenosti je pomoč odklonil
SSKJ²
napihoválka -e [napihovau̯ka tudi napihovalka] ž (ȃ)
nav. mn., zool. ribe, ki se zlasti ob nevarnosti napolnijo z zrakom ali vodo in dobijo kroglasto obliko, Tetraodontidae: zelena napihovalka
SSKJ²
napihovánje -a s (ȃ)
glagolnik od napihovati: napihovanje balona / napihovanje nevarnosti, uspehov / tu ti napihovanje nič ne pomaga / napihovanje sira
SSKJ²
napihováti -újem nedov. (á ȗ)
1. napolnjevati kaj z zrakom, da postane po obsegu večje: napihovati balon, blazino; napihovati z usti
2. dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napihoval zastave, zavese; napihovati lica / truplo se je v vodi napihovalo / sveža krma kravo napihuje napenja
3. ekspr. dajati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: napihovati napake, zasluge / stvar so tako napihovali, da se je spremenila v pravo senzacijo
4. ekspr. povzročati, da postane kdo domišljav, prevzeten: bogastvo ga je napihovalo; uspeh ga je čedalje bolj napihoval
    napihováti se ekspr.
    1. postajati domišljav, prevzeten: zadnje čase se zelo napihuje
    // bahati se, postavljati se: pred njo se je rad napihoval; celo napihuje se s tem dejanjem
    2. biti jezen, užaljen: zakaj se napihuješ, saj nisem nič hudega mislil s tem
    ●     spet se napihuje kot žaba je zelo domišljav, prevzeten; ekspr. če se še tako napihuje, tega dela ne bo dokončal do roka se trudi, si prizadeva
    ♦     agr. sir se napihuje površina sira se izboči zaradi plinov, ki jih povzročajo tehnološko neustrezni mikroorganizmi
SSKJ²
napíjati -am nedov. (í)
1. s slovesnimi besedami in alkoholno pijačo čestitati, pozdravljati: napijati nevesti, slavljencu; pred odhodom so prijatelju iskreno napijali; napijati s šampanjcem; napijata si na zdravje / star. napijati zmagi
2. nav. ekspr. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročati, da je kdo pijan: vso noč so ga napijali
// dajati piti v veliki količini: v bolnišnici so ga napijali s čajem
● star. napija si pogum s pitjem postaja pogumnejši
    napíjati se nav. ekspr.
    s pitjem alkoholne pijače v veliki količini postajati pijan: napijal se je in preganjal žalost; cele noči so se napijali po gostilnah
    // sprejemati vase tekočino: pred kletmi so se napijale posode za vino
SSKJ²
napíkati -am dov. (ī ȋ)
narediti določeno število vbodov, vbodljajev: napikati salamo, testo
SSKJ²
napíliti -im dov. (í ȋ)
s piljenjem narediti raze, zareze: napiliti jekleno ploščo / železno palico je tako napilil, da se je prelomila
    napíliti se šol. žarg.
    dobro naučiti se: pred izpitom se je napilil vse od kraja / zgodovino se je dobro napilil
    napíljen -a -o:
    naboj je na koncu napiljen; dobro napiljen
    ♦     bot. napiljeni list
SSKJ²
napírati se -am se nedov. (ī ȋ)
knjiž., zastar. prizadevati si, truditi se: napiral se je, da bi si vse zapomnil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
napís -a m (ȋ)
1. krajše besedilo, ki daje pojasnilo, informacijo o določeni stvari: prebrati napis na vratih; slikati napise; napis na kovancu, medalji; napis v cirilici; napis z velikimi črkami; tabla z napisom v domačem in tujem jeziku; napisi in parole / opozorilni, reklamni napisi
♦ arheol. lapidarni napis vklesan v kamen
// predmet, navadno tabla, s takim besedilom: izdelovati napise; obnoviti, odstraniti napis; čez trg so bili razpeti napisi, ki so vabili na ogled razstave / neonski napis iz ustrezno oblikovanih neonskih cevi; svetlobni napis
2. v zvezi nagrobni napis besedilo mrtvemu na nagrobniku: prebiral je nagrobne napise na pokopališču; plošča z zlatim nagrobnim napisom
3. zastar. naslov: napis na pismu
SSKJ²
napísati in napisáti -píšem dov., napíšite (í á í)
s svinčnikom, peresom, kredo narediti črke, številke, navadno na gladki površini: napisati veliki A / napisal je še datum in naslov; napisati enačbo na tablo; napisati ime z velikimi črkami; hitro, grdo, nečitljivo napisati; telefonsko številko si je napisal v notes; napisati s kredo, nalivnim peresom; lastnoročno napisati kaj / napisati na stroj natipkati
// tako izdelati besedilo: napisati članek; napisala mu je dolgo pismo; napisati poročilo, prošnjo, testament / napisati spis v francoščini / nič ni napisal, kdaj pride sporočil / napisati račun, recept
// narediti, ustvariti umetniško, znanstveno delo: napisati dramo; to pesem je napisal v mladosti; napisal je več razprav / napisati glasbo za film
● publ. napisati vlogo igralcu na kožo napisati dramski tekst tako, da ustreza igralskim sposobnostim, značaju določenega igralca
    napísan -a -o:
    članek, napisan v dveh jezikih; nerazločno napisane črke; poljudno napisana povest
    ●     vznes. ta zgodovina je napisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih; sam.: seznanjati se z napisanim o književnosti
SSKJ²
napísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na napis: napisne črke / napisna deska, tabla / napisna akcija zlasti med narodnoosvobodilnim bojem akcija članov, pristašev Osvobodilne fronte in Komunistične partije, v kateri so na okupiranem ozemlju pisali po stenah znake, parole narodnoosvobodilnega gibanja
♦ um. napisni trak trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih
SSKJ²
napísnica -e ž (ȋ)
ploščica, list za glavne ali posebne označbe stvari, na katero je pritrjen: pritrditi napisnice k rastlinam; aluminijasta napisnica
SSKJ²
napisováti -újem nedov. (á ȗ)
šol. pisati: napisovati besede, števila
SSKJ²
napítati -am dov. (ī)
s pitanjem nasititi: napitala je gosi in vrgla kokošim zrnje
// slabš. nahraniti, nasititi sploh: napitali so ga in oblekli; pren., ekspr. napital ga je z lažmi in obljubami
SSKJ²
napítek -tka m (ȋ)
1. tekočina, pripravljena za pitje: pripraviti, zmešati napitek; ponuditi komu hladen, vroč napitek / alkoholni napitek; vitaminski napitek; pren., ekspr. ljubezenski napitek
2. nar. vzhodno napitnica: peti napitke
SSKJ²
napíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na napivanje: napitna pijača / napitna pesem napitnica
SSKJ²
napíti -píjem dov. (í)
1. s slovesnimi besedami in alkoholno pijačo čestitati, pozdraviti: starešina je napil ženinu in nevesti; napil je odhajajočemu prijatelju; napili so mu z vinom / napil je na zdravje gostov
2. nav. ekspr. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: zvečer so ga v gostilni napili
    napíti se 
    1. s pitjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po pijači: dolgo so trpeli žejo, pri studencu so se pa napili; napiti se kave, mleka
    2. nav. ekspr. s pitjem alkoholne pijače v veliki količini postati pijan: spet se je napil / pog. zelo so se ga napili
    ●     ekspr. do mrtvega se je napil zelo
    // sprejeti vase tekočino: deske so se napile vlage, vode; pren., ekspr. napiti se sreče, veselja
    napít -a -o:
    ekspr. zdaj ste, upam, siti in napiti
    ●     ekspr. cesta je bila čisto napita razmočena
SSKJ²
napítnica -e ž (ȋ)
slovesne besede, izrečene ob napivanju: spregovoriti slavljencu napitnico; odgovoriti na napitnico
// pesem, ki se poje ob napivanju: prvo napitnico so zapeli ženinu in nevesti
SSKJ²
napítničar -ja m (ȋ)
kdor pove, govori napitnico: napitničar ga je zelo slavil
SSKJ²
napitnína -e ž (ī)
manjša vsota denarja, ki se doda plačilu za storjeno uslugo: dati natakarju napitnino; dobiti, sprejeti napitnino
SSKJ²
napívanje -a s (í)
glagolnik od napivati: napivanja ni bilo konca
SSKJ²
napívati -am nedov. (í)
s slovesnimi besedami in alkoholno pijačo čestitati, pozdravljati: napivali so jubilantu / napivati na zdravje / star. napivati uspehom
SSKJ²
napízditi -im dov. (ī ȋ) vulg.
zelo grobo, glasno ozmerjati, ošteti: ne moreš kar napizditi človeka, če ni nič kriv
SSKJ²
napláčati in naplačáti -am dov. (á á á) knjiž.
1. plačati znesek ali del zneska naprej: naplačati za hišo
2. poplačati: naplačal ga je za njegovo delo / prijaznost mu je obilno naplačal
SSKJ²
naplačílo -a s (í)
znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena: dati, dobiti naplačilo; naplačilo za hišo / vplačati določen znesek kot naplačilo
SSKJ²
naplačník -a m (í)
kdor da naplačilo: seznam naplačnikov
SSKJ²
naplahtáti -ám dov. (á ȃ)
pog. nalagati2, prevarati: naplahtati koga; ekspr. včeraj so ga grdo naplahtali
SSKJ²
naplastíti -ím in naplástiti -im dov., naplástil; naplastèn in naplaščèn in naplásten (ī í; ā ȃ)
zložiti v plasti: naplastiti les, seno
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
napláti -póljem dov., napôlji napoljíte; naplál in naplàl (á ọ́)
s planjem spraviti v kaj: naplati vodo v sod / naplati čeber vode
SSKJ²
naplàv in napláv -áva m (ȁ á; ȃ)
knjiž. kar naplavi (tekoča) voda; naplavina: breg, posut z naplavom / veliki morski naplavi
SSKJ²
napláva -e ž (ȃ)
knjiž., zastar. kar naplavi (tekoča) voda; naplavina: naplave peska
SSKJ²
naplávati se -am se dov. (ȃ)
zadovoljiti svojo potrebo, željo po plavanju: na morju so se naplavali in nasončili
SSKJ²
napláven -vna -o prid. (ā)
naplavinski: zemljišče je ležalo na naplavnem svetu
SSKJ²
naplavína -e ž (í)
plast peska, proda, zemlje, nastala zaradi naplavljanja, nanašanja (tekoče) vode: pristanišče zasipajo naplavine; blatna, ilovnata naplavina; rodovitna naplavina; globlje v naplavinah ležijo ostanki rimske metropole; starejše plasti so prekrite z naplavino / gorske doline in prostrane naplavine / morska, rečna naplavina; naplavina hudournika; pren., ekspr. boriti se z naplavino preteklosti
♦ geol. holocenska, pleistocenska naplavina
// kar naplavi (tekoča) voda: na bregu je bilo polno vej, odpadkov in drugih naplavin; pren., ekspr. noče biti naplavina na bregu življenja
SSKJ²
naplavínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na naplavino: naplavinska zemlja; naplavinska tla / rodovitne naplavinske ravnine
SSKJ²
naplavítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od naplaviti: naplavitev peska, zemlje
SSKJ²
napláviti -im tudi naplavíti -ím dov., naplávil (ā ȃ; ī í)
s tokom prinesti, spraviti kam, zlasti na breg, obalo: reka je naplavila deske, veje; na obali so našli truplo, ki so ga naplavili valovi; deževje, neurje je naplavilo veliko peska / nižavje sta naplavili reki Evfrat in Tigris
// ekspr. zanesti, prinesti: življenje ga je naplavilo v ta neprijazni kraj; povojna leta so naplavila nova vprašanja; brezoseb. naplavilo ga je v njemu tuj svet / v debati se je naplavilo veliko snovi nabralo
    naplávljen -a -o tudi naplavljèn -êna -o:
    naplavljen prod; rodovitna naplavljena prst, zemlja; bil je kot naplavljen
SSKJ²
naplávljati -am nedov. (á)
s tokom prinašati, spravljati kam, zlasti na breg, obalo: reka naplavlja les; valovi naplavljajo morsko travo
SSKJ²
naplávljenec -nca m (ȃ)
kdor je naplavljen: na bregu so našli naplavljenca; pren., ekspr. te ljudi bi lahko imenovali naplavljence na bregu življenja
SSKJ²
naplávšati -am dov. (ȃ)
nižje pog. nalagati2, prevarati: naplavšati prijatelja; ekspr. pošteno jih je naplavšal
SSKJ²
napleníti in napléniti -im dov. (ī ẹ́)
s plenjenjem priti do česa: okrasje so naplenili v mestu; naplenili in naropali so veliko dragocenosti
SSKJ²
naplésati se in naplesáti se -pléšem se dov. (ẹ́ á ẹ́)
zadovoljiti svojo potrebo, željo po plesu: v družbi se je naplesala in naveselila
SSKJ²
napléskati -am dov. (ẹ̑)
narisati, napisati, navadno s čopičem: napleskati številke s črno barvo; napleskati rdečo zvezdo na zid
    napléskan -a -o:
    z velikimi črkami napleskan napis
SSKJ²
naplêsti -plêtem dov., naplêtel in naplétel naplêtla, stil. naplèl naplêla (é)
1. s pletenjem priti do določenega števila pletenih izdelkov: napletla je dve jopici, kapo in šal; naplesti za vso družino; letos je veliko napletla / nogavico je napletla do stopala spletla / naplesti več vencev
2. ekspr. naskrivaj pripraviti, narediti komu, navadno kaj neprijetnega: napletel jim je že marsikaj hudega; ne vedo, kdo jim je to napletel
// z oslabljenim pomenom narediti, da se uresniči, kar določa samostalnik: naplesti nove spletke; ni mogel razumeti, kako se mu je napletla ta nesreča / naplesti komu maščevanje
3. ekspr. reči, povedati, navadno kaj izmišljenega, neresničnega: nekaj mu je napletel o njem / v zvezi s tem je napletel še druge zgodbe / pogovor je napletel na bližajoči se praznik usmeril, obrnil
● ekspr. znova jih je hotel naplesti prevarati, ukaniti
4. ekspr. natepsti, pretepsti: zelo so ga napletli; naplesti z bičem
SSKJ²
naplèt -éta m (ȅ ẹ́)
knjiž., zastar. naklep: znano mu je bilo, kakšen naplet so skovali proti njim
♦ etn. del nevestinega pokrivala belokranjske ljudske noše iz pisanih svilenih trakov, ki se v loku prepletajo od senca do senca
SSKJ²
naplétanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od napletati: napletanje stikov z dekleti
SSKJ²
naplétati -am nedov. (ẹ̑) ekspr.
1. naskrivaj pripravljati, delati komu navadno kaj neprijetnega: nekaj hudega mu napletajo; zanimalo ga je, kaj napletajo proti njemu / le kaj napletajo s tem upornikom nameravajo storiti
// z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: napletal je prijateljstvo z njo; napletati spletke / vsak dan je napletal pot k njim je hodil
2. govoriti, pripovedovati, navadno kaj izmišljenega, neresničnega: ne verjame mu vsega, kar napleta; znova je nekaj napletala o njem / večkrat je napletala pri njem sebi v korist govorila / napletati besedo, pogovor na politiko usmerjati, obračati
3. tepsti, pretepati: napletal je konja z bičem; napletali so ga po hrbtu
● star. vztrajno ga je napletala pregovarjala, prepričevala
SSKJ²
napleteníčiti -im dov. (í ȋ)
slabš. reči, povedati veliko, s številnimi podrobnostmi: za danes si nam dovolj napleteničil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
naplodíti -ím dov., naplódil; naplojèn (ī í)
nizko s spolnim razmnoževanjem priti do veliko potomcev: naplodili so veliko otrok
SSKJ²
naplôskati -am dov. (ȏ)
ekspr. slišno, plosko natepsti: otroka je naploskal po zadnjici
SSKJ²
napóčiti -im dov. (ọ́ ọ̑)
1. nekoliko počiti: na soncu je hlod napočil
2. knjiž. začeti se, nastopiti: za naš kraj je napočil nov čas; čakala je, kdaj bo napočil težko pričakovani trenutek / komaj so čakali, da napoči mir
● knjiž. krenili smo na pot, preden je napočil dan preden se je zdanilo
    napóčen -a -o:
    napočen kozarec; zvon je bil že napočen
SSKJ²
napodíti -ím dov., napódil (ī í) nav. ekspr.
1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem
a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: napodili so ga iz vasi; če še enkrat pride, ga bomo napodili / napoditi z brco, palico
b) da kdo kam gre, pride: otroke je napodil domov / slabš. napodila ga je po kruh poslala
2. z glagolskim samostalnikom narediti, povzročiti premikanje, kot ga določa samostalnik: napoditi v beg; konja je napodil v galop
● ekspr. napodili so ga iz službe odpovedali so mu službo; napoditi učenca v klop reči mu, naj se vrne na svoje stalno mesto v razredu; dati mu negativno oceno
SSKJ²
napogníti -pógnem tudi -pôgnem dov. (ī ọ́, ó)
nekoliko upogniti: napogniti vejo
SSKJ²
napòj -ôja m (ȍ ó)
v srednjem veku čudodelna, zdravilna pijača: variti napoj / ljubezenski napoj; življenjski napoj s katerim je mogoče podaljšati človeško življenje; pren., knjiž. iskati v knjigah življenjski napoj
// knjiž. napitek, pijača sploh: izpiti, naliti napoj; kozarec hladnega napoja
♦ vet. krepilna tekoča hrana za bolno ali oslabelo živino
SSKJ²
napojíti -ím dov., napójil (ī í)
1. dati živali vodo: hitro je napojil konja; živino je treba še napojiti; jelen se ob jezeru napoji in napase; pren., ekspr. njegove besede so ji napojile srce s pelinom
2. nav. ekspr. v veliki količini dati piti (alkoholno pijačo): napojila ga je z vinom; preveč so ga napojili / svoje goste hočejo kar najbolje nahraniti in napojiti
3. nav. ekspr. dati, dovesti čemu vodo: glino najprej napojijo, da postane mehka / dež je napojil suho zemljo / deske so se napojile z vlago
    napojèn -êna -o:
    živina je že napojena
SSKJ²
napojnína -e ž (ī)
zastar. napitnina
SSKJ²
napòk -óka m (ȍ ọ́)
glagolnik od napokati: napok lesa, površine
SSKJ²
napóka -e ž (ọ̑)
manjša razpoka, navadno na površini: deska ima precej napok; napoke v ledu
SSKJ²
napókati -am dov. (ọ́ ọ̑)
nekoliko razpokati: beton, gumi je v vročini napokal / ko vzhajano testo napoka, ga razvaljamo
    napókan -a -o:
    napokan zid; ustnice ima napokane zaradi vetra
SSKJ²
napókati se -am se dov. (ọ́ ọ̑)
pog., ekspr. najesti se: napokati se mesa, žgancev; preveč sem se napokal
SSKJ²
napoklína -e ž (í)
manjša razpoka, navadno na površini; napoka: razpoke in napokline v kamninah, železu
SSKJ²
napôl in na pôl [napou̯] prisl. (ȏ)
1. izraža približno polovično mero: napol prazen voz; napol volnena obleka; voz je napol pod streho / napol izpraznjen kozarec; napol odprte oči / govoriti napol za šalo, napol zares
2. izraža ne polno mero, stopnjo: napol avtomatična puška; napol se vzdigniti
3. nav. ekspr. izraža precejšnje
a) oddaljevanje od polne mere: napol kuhan, pismen, zrel; vrnil se je napol živ / samo napol me poslušaš
b) približevanje polni meri: napol divji, nag, slep; napol fevdalne razmere; napol prazen vlak; prodati napol zastonj / morala ga je napol nesti
● pog., ekspr. vse naredi samo napol ne dokonča, opravi površno; pog. samo napol ga poznam ne dobro, nekoliko; ekspr. bil je napol mrtev od strahu zelo se je bal; v prid. rabi: saj je še napol otrok; napol tema; napol spanje; prim. pol2
SSKJ²
napóleon -a m (ọ̑)
knjiž. napoleondor: plačati šest napoleonov
SSKJ²
napoleondór -a in -ja m (ọ̑)
num. francoski zlatnik, kovan v času Napoleona I. in Napoleona III.: deset napoleondorov
SSKJ²
napóleonovka tudi napoleónovka -e ž (ọ̑; ọ̑)
agr. češnja z rumenimi, z ene strani rdečkasto obarvanimi sadovi: obirati napoleonovke
SSKJ²
napóleonovski tudi napoleónovski -a -o prid. (ọ̑; ọ̑)
tak kot pri Napoleonu: napoleonovski značaj; napoleonovsko vedenje
SSKJ²
napóleonski tudi napoleónski -a -o prid. (ọ̑; ọ̑)
nanašajoč se na Napoleona: napoleonski zakoni; napoleonska vladavina; napoleonske vojne / napoleonski značaj; napoleonske poteze
SSKJ²
napolitánka -e ž (ȃ)
pecivo iz oblatov v več plasteh z nadevom: postreči z napolitankami; škatla napolitank / čokoladne, lešnikove, sadne napolitanke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
napolitánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Napoli: napolitanske pesmi
♦ gastr. špageti na napolitanski način špageti z napolitansko omako; napolitanska omaka paradižnikova omaka, potresena s parmezanom
SSKJ²
napolnítev -tve [napou̯nitəu̯] ž (ȋ)
glagolnik od napolniti: napolnitev sodov z vinom / napolnitev baterije
SSKJ²
napolníti in napôlniti -im [napou̯niti] dov. (ī ó)
1. dati v kaj v tolikšni meri, da postane polno: napolniti košaro z jabolki; napolniti sode z vinom, steklenico z vodo; s plinom napolniti; s silo napolniti kaj / napolnil si je pipo in kadil
// narediti, da pride kaj kam: vsak teden napolni vaze s cvetjem / ekspr. v hribih si je napolnil pljuča s svežim zrakom / napolniti program s kvalitetnimi deli / napolniti orožje z naboji nabiti
2. povzročiti, da postane kak kraj, prostor poln, zaseden: študentje so napolnili predavalnico; množica je napolnila trg
3. nav. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo je napolnil oster krik; prostor je napolnila močna svetloba
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa osebek: dvorano je napolnil molk; hrup je napolnil vse mesto / pesn. srce ji je napolnila žalost
● ekspr. napolnil si je baterije dobil, pridobil si je novih moči, energije; ekspr. afera je napolnila stolpce časopisov veliko so pisali o njej; ekspr. dvorano so napolnili do zadnjega kotička popolnoma, čisto; ekspr. lica so se mu napolnila postala so okrogla; zredil se je; ekspr. pošteno si je napolnil želodec zelo se je najedel
♦ elektr. napolniti akumulator, baterijo narediti, da pride v akumulator, baterijo toliko električne energije, kolikor je lahko sprejme; napolniti kondenzator narediti, da pride v kondenzator toliko elektrine, kolikor je lahko sprejme
    napolníti se in napôlniti se
    postati poln: zaradi deževja so se struge napolnile do vrha / soba se je v trenutku napolnila / ekspr. oči so se ji napolnile s solzami; pren., ekspr. mera trpljenja se je napolnila
    napôlnjen -a -o:
    s plinom napolnjen balon; napolnjena dvorana; do polovice napolnjena vreča
SSKJ²
napolnjeváti -újem [napou̯njevati] nedov. (á ȗ)
1. dajati v kaj v tolikšni meri, da postaja polno: napolnjevati prazne posode; s silo napolnjevati kaj
// delati, da prihaja kaj kam: nosači napolnjujejo ladjo s tovorom
2. povzročati, da postaja kak kraj, prostor poln, zaseden: gledalci so le počasi napolnjevali dvorano
3. nav. ekspr. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo napolnjuje močna svetloba / dolino je nekoč napolnjeval led; glavo mu napolnjujejo težke misli
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa osebek: dvorano je napolnjevala tišina; mračni prostor jih je napolnjeval s tesnobo / zavest, da ji je pomagal, ga je napolnjevala s srečo
4. ekspr. dajati čemu vsebino, smisel: delo mu napolnjuje življenje
SSKJ²
napomáditi -im dov. (ā ȃ)
knjiž. nanesti dišeče mazilo, navadno na lase: napomaditi si brke, lase
SSKJ²
napomagánje -a s (ȃ)
star. klicanje na pomoč: ljudje so brž pritekli, ko so zaslišali njeno napomaganje; prim. pomaganje2
SSKJ²
napomének -nka m (ẹ̑)
zastar. pripomba, omemba: preslišal je napomenek, da je fant že odpotoval
SSKJ²
napomínjati -am nedov. (í)
zastar. pripominjati, omenjati: nadalje napominja pisec, da je našel to rastlino tudi drugod / vest ga napominja na bližajočo se nesrečo opozarja
SSKJ²
napòn -ôna m (ȍ ó) knjiž.
1. glagolnik od napeti: z velikim naponom rok in ramen je odstranil oviro / napon moči, volje / obraz mu je posivel od napona napora; ta roman pomeni avtorjev napon prikazati vsaj v izseku našo sedanjost prizadevanje
2. napetost: duševni napon; takega notranjega napona igralec ni mogel ustvariti / sam dogodek je imel v sebi močen dramatičen napon / v njegovih potezah se kaže velik psihični napon
♦ med. mišični napon mišična napetost
SSKJ²
napóna -e ž (ọ̑)
navt. vrv, napeta med dvema jamboroma, med jamborom in premcem ali krmo:
SSKJ²
napónski -a -o (ọ̑)
pridevnik od napon: naponska moč
SSKJ²
napòr -ôra m (ȍ ó)
velika uporaba, pritegnitev človekovih moči za opravljanje česa: hud napor obremenjuje srce; premlad je še, da bi vzdržal tak napor; za tako delo je potreben velik napor; ekspr. z nadčloveškim naporom je opravljal naloženo delo; delati kaj brez napora; omagal je od napora / duševni, telesni napor / publ. podvojiti napore za izpolnitev določenih nalog prizadevanja
// nav. mn. naloga, opravilo, za katero je potrebna velika uporaba, pritegnitev človekovih moči: čakajo nas veliki napori; ekspr. premagovati maksimalne napore; biti pripravljen na napore / prenašati napore
● publ. naši narodi so dali velikanske napore za osvoboditev so zelo veliko storili, žrtvovali zanjo
SSKJ²
napóren -rna -o prid., napórnejši (ọ́ ọ̄)
za katerega je potreben velik napor: naporen trening; naporna pot, tura; ima zelo naporno službo; vožnja v megli je izredno naporna; naporno delo / pog., ekspr. imel je naporen dan za seboj / celodnevna vožnja je bila zelo naporna utrujajoča
    napórno prisl.:
    naporno delati; gubal je čelo in naporno premišljal
SSKJ²
napórnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost napornega: napornost nočne službe
SSKJ²
napósled tudi napôsled prisl. (ọ̑; ȏ)
knjiž. nazadnje: društvo je životarilo in naposled zamrlo / v členkovni rabi tukaj naposled ne gre za prekršek, ampak za nekaj hujšega
SSKJ²
naposlúšati se -am se, in naposlúšati se tudi naposlušáti se -am se dov. (ú; ú á ú)
zadovoljiti svojo potrebo, željo po poslušanju: znal je tako zanimivo pripovedovati, da se ga niso mogli naposlušati / ekspr. zdaj smo se pa že naposlušali tvojega tarnanja naveličali poslušati
SSKJ²
napósodo in na pósodo prisl. (ọ̑)
izraža izročitev v začasno uporabo z obveznostjo, da se to vrne: čoln, denar dobiti naposodo / iti k sosedom (prosit) naposodo / dati naposodo posoditi; vzeti naposodo izposoditi si
SSKJ²
napošév prisl. (ẹ̑)
star. postrani, poševno: razpoka gre napošev čez steno; napošev odrezano blago; napošev padajoči žarki
SSKJ²
napóta -e ž (ọ̑)
1. navadno v zvezi delati napoto, biti v napoto, za napoto s prisotnostjo povzročati, da kdo ne more opravljati svojega dela ali da ga opravlja težje, počasneje: glej, da jim ne boš delal napote; nikomur noče biti v napoto; ekspr. samo za napoto je pri hiši / knjige mu delajo samo napoto / plašč mu bo pri hoji v napoto ga bo oviral pri gibanju
● ekspr. stopite stran, da ne bo napote da ne boste ovirali drugih; ekspr. včasih sem sam sebi v napoto slabe volje, nerazpoložen; pog., ekspr. vse mu hodi v napoto povzroča težave; mu je odveč
2. star. ovira, zapreka: odstraniti napoto s ceste; naleteti na napoto
SSKJ²
napótek -tka m (ọ̑)
1. nav. mn. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo v določenih okoliščinah ravna, dela: pomagati komu z nasveti in napotki; v knjigi je veliko koristnih napotkov za ureditev stanovanja / dati, dobiti napotke za delo / režijski napotki za uprizoritev; napotki za turiste
2. zastar. ovira, zapreka: odstraniti napotke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
napóten1 -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na napotitev: napotno diagnozo bo potrdil ali ovrgel histološki izvid odvzetega tkiva / napotni zdravnik zdravnik, ki pacienta napoti na nadaljnje preiskave, zdravljenje
♦ med. napotni zdravnik zdravnik, pri katerem zavarovana oseba uveljavlja pravice do storitev na podlagi napotnice
SSKJ²
napóten2 -tna -o prid. (ọ̑)
star. ki je v napoto: tekal je med njimi vsem napoten
SSKJ²
napóti prisl. (ọ́)
v povedni rabi izraža, da je kaj, kdo ovira pri gibanju: umakni se od vrat, da ne boš napoti; pri plezanju mu je nahrbtnik napoti / ekspr. toliko nas je v hiši, da smo drug drugemu napoti zelo veliko nas je; pren., ekspr. uničil je vsakogar, ki mu je bil, stal napoti
● ekspr. včasih sem sam sebi napoti slabe volje, nerazpoložen; star. zelo mu bo napoti, če vas bo srečal neprijetno, neljubo
SSKJ²
napotílo -a s (í)
1. nav. mn. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo v določenih okoliščinah ravna, dela: dati, dobiti napotila; delovno napotilo; napotila za izdelavo pravilnika / pisateljeve misli so dragoceno napotilo za življenje / metodološka napotila
♦ pravn. zakonsko napotilo besedilo, pripomba v zakonu, ki uporabnika zakona opozarja še na druge predpise, s katerimi se urejajo zadeve na določenem področju
2. star. napotitev: napotilo bolnika v zdravilišče
SSKJ²
napotítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od napotiti: napotitev v bolnišnico ga je vznemirila
SSKJ²
napotíti in napótiti -im, tudi napotíti -ím tudi napótiti -im dov., napóti; napótil (ī ọ́; ī í; ọ̑)
1. pokazati pot, smer: napotili so ga proti severu; kažipot jih je napotil na grad; napotiti na glavno cesto
2. dati komu v določenih okoliščinah pojasnilo, nasvet, kam naj gre: ker niso imeli nobene proste sobe več, so ga napotili v drug hotel / zdravnik je napotil bolnika v bolnišnico
3. knjiž. povzročiti, da kdo kaj naredi: k uboju ga je napotila ljubosumnost; objava v časopisu ga je napotila k taki odločitvi / ekspr. kaj te je napotilo k meni pripeljalo, privedlo
    napotíti se in napótiti se, tudi napotíti se, tudi napótiti se
    oditi, odpraviti se: napotil se je v mesto; po dolgem času se je spet napotil domov
SSKJ²
napótje -a s (ọ̑)
napota: delati napotje; vsem je v napotje / star. odstraniti kamenje in drugo napotje ovire, zapreke
SSKJ²
napótnica -e ž (ọ̑)
1. listina, s katero se kdo kam pošilja: izdati, izpolniti napotnico; priti v hotel z napotnico potovalne agencije / napotnica v vzgojno posvetovalnico; napotnica za bolnišnico, laboratorijski pregled, specialista
2. knjiž., zastar. napotek, napotilo: tvoji nauki so slaba napotnica za življenje
SSKJ²
napótovati1 -ujem nedov. (ọ̑)
knjiž. biti v napoto, ovirati: nikomur ne bom napotoval; slabo vreme nama je napotovalo; plašč mu je pri hoji napotoval / ekspr. izobrazba mu gotovo ne bo napotovala
SSKJ²
napotováti2 -újem in napótovati -ujem nedov.(á ȗ; ọ̑)
star. kazati pot, smer: napotovati ljudi proti glavnemu trgu
// dajati komu v določenih okoliščinah pojasnilo, nasvet, kam naj gre: turiste so napotovali v druge hotele / napotovati ljudi v tovarne / zastar. napotovati mladino k samostojnemu delu navajati
    napotováti se, in napótovati se zastar.
    odhajati, odpravljati se: napotovati se proti domu
SSKJ²
napôved -i ž (ȏ)
1. glagolnik od napovedati: napoved dobre letine; napoved nesreče / napoved programa
2. kar kdo napove: njegove napovedi so se začele uresničevati; sestavljati napovedi; črnogleda napoved o usodi gledališča / napovedi za koncertno sezono so dobre / davčna napoved izjava davčnega zavezanca o višini davčne osnove; vremenska napoved
♦ ekon. carinska napoved pisna izjava z navedbo uvoženega ali izvoženega blaga, zavezanega carini; igr. športna napoved igra na srečo, pri kateri se napovedujejo izidi nogometnih tekem določenega ligaškega tekmovanja; rad. napoved (kratka) predstavitev oddaje, ki bo na sporedu; napoved časa sporočilo točnega časa; voj. vojna napoved
SSKJ²
napovédati -povém dov. (ẹ́)
1. narediti, da postane prihod koga, nastop česa vnaprej znan: napovedati goste; založba je napovedala izid knjige; predstavo so napovedali po radiu; napovedali so se jim za nedeljo / napovedal ga je z zvenečimi besedami najavil
2. vnaprej povedati, določiti potek, pojavitev česa: izida boja ni mogoče zanesljivo napovedati; kar je napovedal, se je uresničilo / ozrl se je v nebo in napovedal nevihto / napovedati mu srečo
3. z glagolskim samostalnikom povedati, izraziti svojo odločenost za izvršitev dejanja, kot ga določa samostalnik: napovedati boj korupciji; železničarji so napovedali stavko; društvi sta si napovedali tekmovanje / ekspr. napovedati mu večno sovraštvo
4. ekspr. reči, povedati: veliko hvale in lepega je znala napovedati o novem znancu; napovedala je več, kakor sem želel vedeti
● pog., ekspr. napovedati jih komu ošteti ga
♦ igr. napovedati igro pri taroku prevzeti vodstvo igre; rad. napovedati prebrati napoved; šah. napovedati šah; voj. napovedati vojno
    napovédan -a -o:
    napovedani gostje; dan pred napovedano poroko; napovedane spremembe, volitve; priti ob napovedani uri
SSKJ²
napôveden -dna -o prid. (ȏ)
knjiž. nanašajoč se na napoved: omenjeni pregled je zanesljiv in ima visoko napovedno vrednost
♦ jezikosl. napovedni stavek stavek, ki uvaja, spremlja premi govor
SSKJ²
napovedljív -a -o prid. (ī í)
ki se da napovedati: nova odkritja niso napovedljiva
SSKJ²
napovedljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost napovedljivega: politična in gospodarska nestanovitnost vodita k čedalje težji napovedljivosti dolgoročnih gibanj obrestnih mer; napovedljivost vremena
SSKJ²
napôvednik1 -a m (ȏ)
kratka predstavitev česa napovedanega: festivalski, koncertni, turistični napovednik; promocijski napovednik / projekt je še v izdelavi, zato si je za zdaj mogoče ogledati le napovednik
// kratka radijska, televizijska predstavitev napovedanih oddaj: filmski, glasbeni, športni napovednik; napovednik kulturne oddaje / napovednik programa
♦ film. iz učinkovitih kadrov celovečernega filma sestavljen kratek film, ki opozarja na njegovo predvajanje
SSKJ²
napovedník2 -a m (í)
knjiž. znanilec, napovedovalec: napovednik njegovega prihoda
SSKJ²
napovedoválec -lca [napovedovau̯ca] m (ȃ)
1. kdor se poklicno ukvarja z napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda, branjem oddaj: zaposlen je kot napovedovalec; dober, znan napovedovalec; glas napovedovalca / razpisati mesto televizijskega napovedovalca
// kdor na prireditvi napoveduje, komentira program: duhovit napovedovalec
2. kdor vnaprej pripoveduje, določa potek, pojavitev česa: napovedovalci boljših dni / napovedovalec usode
SSKJ²
napovedoválka -e [napovedovau̯ka] ž (ȃ)
1. ženska, ki se poklicno ukvarja z napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda, branjem oddaj: zaposlena je kot napovedovalka
2. ženska, ki vnaprej pripoveduje, določa potek, pojavitev česa: napovedovalka lepših dni / napovedovalka usode
SSKJ²
napovedoválnica -e ž (ȃ)
rad. akustično izoliran prostor za napovedovanje oddaj in branje poročil:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
napovedovánje -a s (ȃ)
glagolnik od napovedovati: napovedovanje novih družbenih odnosov / njegova napovedovanja so se uresničila / napovedovanje časa, vremena / napovedovanje usode / radijsko in televizijsko napovedovanje
SSKJ²
napovedováti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da postane prihod koga, nastop česa vnaprej znan: klici navdušene množice so ga že od daleč napovedovali; založba napoveduje izid knjige že za letošnje leto; napovedujejo se nam znanci iz zamejstva / napovedoval se je sončen dan
2. vnaprej pripovedovati, določati potek, pojavitev česa: napovedovati izid tekme / stari ljudje so napovedovali hudo zimo / igralki napovedujejo še velike uspehe / napovedovati bodočnost, usodo z dlani
3. rad. brati napoved, napovedi: napovedovati program, posamezne točke / v premoru je napovedovalec napovedoval reklame
SSKJ²
napram predl., pisar., z dajalnikom
do3, proti2, nasproti2: odnos napram podrejenim / uvoz je napram lani narastel v primeri z lani
SSKJ²
napráskati -am dov. (á)
s praskanjem priti do določene količine česa: otrok je iz zidu napraskal nekaj kamenčkov / ekspr. le toliko denarja smo lahko napraskali dobili, zbrali
● ekspr. učenec je nazadnje le napraskal nalogo napisal, sestavil
SSKJ²
naprašênje -a s (é)
glagolnik od naprašiti: naprašenje sadnega drevja
SSKJ²
naprašíti -ím dov., naprášil (ī í)
narediti kaj posuto s prahom: z neprevidnim pometanjem je naprašila pohištvo; tkanine se pri uporabi naprašijo ali drugače umažejo / kokoši naprašimo s sredstvom proti mrčesu posujemo; lica si je nalahno naprašila s pudrom napudrala
    naprašèn -êna -o:
    naprašene knjige
SSKJ²
napráti -pêrem dov., naprál (á é)
ekspr. zelo namočiti, zmočiti: kljub dežnikom nas je dež pošteno napral; brezoseb. v hribih jih je spet napralo
SSKJ²
napráva -e ž (ȃ)
1. predmet, navadno večji, iz več sestavnih delov, ki omogoča, olajšuje, opravlja delo: naprava dobro deluje; namestiti, pregledati, urediti naprave; opremiti objekt s potrebnimi napravami; ravnati z napravo po navodilih; avtomatizirana, komplicirana naprava; električna naprava; deli naprave; izkoriščenost naprave je zadovoljiva / čistilna, drobilna, hladilna, kontrolna, merilna, namakalna naprava; klimatska naprava ki uravnava temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru; športne naprave; naprava za črpanje, ogrevanje; letališče ima naprave za nočno letenje
2. izdelava, zgraditev: oskrbeti napravo spominske plošče; odločili so se za napravo vodovoda
3. zastar. ustanova, institucija: dobrodelne, kulturne naprave
4. zastar. oprava, obleka: po napravi je bilo mogoče soditi, da je iz mesta
5. zastar. (gospodarsko) poslopje, stavba: naprave pri tej kmetiji so že slabe
SSKJ²
naprávica -e ž (ȃ)
manjšalnica od naprava: na razstavi je bilo precej domiselnih napravic; premer te napravice je le nekaj milimetrov
SSKJ²
napráviti -im dov. (á ȃ)
1. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: napraviti cesto; čevljar je napravil čevlje; napraviti načrt, program; za to pecivo napravite krhko testo; pog.: napraviti kosilo skuhati, pripraviti; napraviti si hišo zgraditi, sezidati / napraviti posteljo postlati, urediti; napraviti tabor postaviti / iz jabolk napraviti marmelado pridobiti / napraviti steljo za zimo nagrabiti, pripraviti; nar. napravili bomo stroje, pa bo delo lažje kupili, priskrbeli / napraviti balkonu streho
// z določeno aktivnostjo, dejanjem doseči nastanek česa: napraviti globoke brazde v les; napraviti črto potegniti; napraviti si kodre / napraviti ogenj zanetiti; napraviti red v stanovanju / močna burja je napravila zamete
// dati čemu kako lastnost, značilnost: napraviti goro dostopno; ta frizura jo napravi mlajšo; napraviti koga nesposobnega za delo; vino ga je napravilo zaspanega / napraviti komu veselje, žalost
2. z aktivnostjo doseči uresničitev kakega
a) opravila, dela; narediti: to bom že sama napravila, mi boste pa kdaj drugič pomagali; oče še marsikaj napravi pri hiši, čeprav je že star; uspešno, temeljito napraviti kaj
b) dejanja; storiti: kaj si pa napravil, da je vse umazano; zamudil je, to je napravil že večkrat; napraviti kaj iz lahkomiselnosti / napravi, kot misliš, da je prav; napravil je po vesti / napraviti napako, prestopek
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: napraviti gib, korak; napraviti izlet; napraviti dober vtis; na tem mestu je napravil preoster zavoj, zato je padel
3. dokončati: omaro imam že v delu, vendar ne vem, kdaj jo bom napravil
4. navadno z dajalnikom povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega: kaj ti je napravil, da jokaš; kaj si si pa napravil, da si ves krvav
// navadno s prislovom z dejanjem pokazati do česa določen odnos: grdo si napravil s knjigo / tako ne smeš napraviti z njo
5. napraviti, da ima kdo na telesu obleko, obutev, dodatke; obleči1: napraviti otroka; počakaj, moram se še napraviti; hitro, lepo se napraviti
6. zastar. pregovoriti, prepričati: napravil ga je, da je povedal skrivnost; napravili so ga, da je šel domov
● ekspr. napraviti kariero uspeti; ekspr. napraviti konec molku, smehu povzročiti, da preneha molk, smeh; ekspr. napraviti kozla za vrtnarja dati, zaupati komu mesto, ki je zanj glede na njegove napake popolnoma neprimerno; ekspr. napraviti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; ekspr. napraviti dolg obraz z mimiko na obrazu izraziti razočaranje, žalost; pog. napravil ji je otroka povzročil, da je zanosila, čeprav tega ni želela; ekspr. napraviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; napraviti komu prostor umakniti se mu; v svoji hiši bom že sam napravil red stvari, ki se tičejo mene ali moje družine, bom uredil sam; pog. s tem avtom je napravil že sto tisoč kilometrov prevozil; ekspr. bolezen in zgaranost sta napravili svoje povzročili onemoglost, nezmožnost za delo; povzročili smrt; pog. vso pot je napravil peš prehodil; ekspr. ne vem, kaj se da tu napraviti izraža zelo slab, brezupen položaj
♦ lov. napraviti dvojec izstreliti dva zaporedna strela, od katerih vsak zadene drugo žival; rel. napraviti križ; voj. napraviti izpad
    napráviti se 
    1. nastati, pojaviti se: bula se mu je napravila na vratu; na vodi se je napravil led; od dolge hoje so se mu napravili žulji / napravila se je huda zima / napravil se je dan zdanilo se je
    // nav. ekspr. postati zelo dober, lep, močen: fant se je napravil; v teh nekaj letih se je zares napravila
    2. pokazati določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja: napraviti se bolnega, zastar. bolan; napraviti se gluhega; napravil se je, da spi; napravil se je, kot da je ni videl
    3. star. odpraviti se, nameniti se: napraviti se proti gozdu, na pot, v mesto; napraviti se domov; hitro so se napravili za ubežniki
    ●     pog. vreme se bo napravilo izboljšalo, ustalilo; pog. počakaj, se bo že kako napravilo uredilo; zastar. napravilo se je, da nisem mogel dva dni nikamor zgodilo, primerilo
    naprávljen -a -o:
    kres je že napravljen; napravljen iz brona, lesa; športno napravljen moški; napravljen v črno, za gledališče; ocena, napravljena na podlagi gradiva; lepo napravljena ženska; vse je v redu napravljeno
SSKJ²
naprávljanje -a s (á)
glagolnik od napravljati: napravljanje drv / napravljanje ji je vzelo precej časa
SSKJ²
naprávljati -am nedov., stil. napravljájte; stil. napravljála (á)
1. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočati nastajanje česa; delati: napravljati most; pog. napravljati kosilo kuhati, pripravljati; njena mati napravlja najboljšo potico peče / napravljati sok iz grozdja pridobivati / napravljati gostijo prirejati, pripravljati / napravljal je drva
// z določeno aktivnostjo, dejanjem dosegati nastanek česa: napravljati luknje v led; napravljati si kodre / napravljati red v stanovanju / napravljati ropot; na tem mestu voda napravlja vrtince / napravljati komu skrbi, veselje
2. delati, da ima kdo na telesu obleko, obutev, dodatke; oblačiti: napravljati otroka; se že napravlja; lepo, skrbno se napravljati / napravljati konja za jahanje
3. zastar. pregovarjati, prepričevati: napravljali so ga, da bi šel domov
    naprávljati se star.
    odpravljati se, odhajati: napravljati se iz hiše, od doma, na pot; ljudje so se napravljali v Ameriko
    // pripravljati se: napravljati se za odhod; napravlja se, da bi vstal
    ●     pog. k dežju, nevihti se napravlja deževalo bo, nevihta bo
SSKJ²
napréči -préžem dov., naprézi naprézite in naprezíte; naprégel naprégla; nam. napréč in naprèč (ẹ́)
pripeti vprežno žival in ji nadeti vprežno opremo: ukazal je napreči; napreči konja / napregli so kočijo
● ekspr. napreči vse sile zelo se potruditi, si prizadevati
    napréžen -a -o
    1. deležnik od napreči: naprežen voz; konj je že naprežen
    2. ekspr. obremenjen z delom: ob praznikih niso bili tako napreženi; bila je preveč naprežena v delo
SSKJ²
naprédek -dka m (ẹ̑)
prehod z nižje stopnje na višjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: nasprotovati napredku; pospeševati, zavirati napredek; prizadevati si za napredek; duhovni, kulturni napredek; gospodarski, tehnični napredek; napredek človeštva, naroda; napredek kemije, znanosti; napredek šolstva; napredek v proizvodnji / publ. javno izpovedovati vero v družbeni napredek; ekspr. poganjati kolesa napredka; publ. sile napredka ljudje, ki si prizadevajo za (družbeni) napredek
// kar je posledica takega prehoda: učenec je v tem letu dosegel viden napredek; pri naših tekmovalcih je opaziti velik napredek; na festivalu se je pokazal napredek naše kinematografije
SSKJ²
napréden -dna -o prid., naprédnejši (ẹ̄)
1. ki je, dela v skladu z razvojem družbe iz nižje družbene ureditve v višjo: napreden politik; podpirati delavska in napredna gibanja / napreden duh knjige; napredne ideje, težnje / napreden družbeni sistem / od 1894 do 1918 Narodna napredna stranka
2. ki upošteva novejše tehnične, strokovne pridobitve: napreden kmet / napredne delovne metode; napredno gospodarjenje
♦ ekon. gospodarsko napredna dežela dežela z visokim narodnim dohodkom na prebivalca, visoko stopnjo gospodarske rasti
    naprédno prisl.:
    napredno misliti; napredno usmerjena inteligenca
SSKJ²
naprednják -a m (á)
1. ekspr. kdor ima napredne nazore: bil je naprednjak in revolucionar
2. nekdaj član, pristaš Narodne napredne stranke; liberalec: slovenski naprednjaki in klerikalci
SSKJ²
naprednjákar -ja m (ȃ)
slabš. naprednjak: slovenski naprednjakarji
SSKJ²
naprednjáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na naprednjake: naprednjaški nazori / naprednjaško mesto
SSKJ²
naprednjáštvo -a s (ȃ)
ekspr. napredna miselnost: naprednjaštvo je značilno za večino članov / slovensko naprednjaštvo naprednjaki
SSKJ²
naprédnost -i ž (ẹ̄)
napredni nazori, napredna miselnost: volivci so na volitvah izkazali svojo naprednost; naprednost mladine; naprednost v kulturi
// lastnost, značilnost naprednega: naprednost določb, stališč
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
napredovánje tudi naprédovanje -a s (ȃ; ẹ̑)
glagolnik od napredovati: napredovanje človeštva / napredovanje učencev / napredovanje bolezni / napredovanje gradbenih del / predlagati koga za napredovanje / napredovanje čet proti nasprotnikovemu položaju
SSKJ²
napredováti -újem tudi naprédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑)
1. prehajati z nižje stopnje na višjo
a) glede na kakovost, pozitivne lastnosti: človeštvo neprestano napreduje / gospodarsko, kulturno napredovati / napredovati na vseh področjih / slovenski jezik je v tistem času precej napredoval; znanost hitro napreduje / dojenček lepo napreduje raste, se razvija; učenci dobro napredujejo si dobro pridobivajo znanje
b) glede na količino, intenzivnost: bolezen napreduje; bilateralni odnosi so v preteklem letu zelo napredovali
2. uspešno potekati: vidimo, da delo napreduje / gradnja napreduje po načrtu; celjenje napreduje normalno / ekspr. knjiga, ki jo je začel pisati pred leti, le počasi napreduje
3. nedov. in dov. pomikati se od izhodišča proti cilju: napredovali smo pet kilometrov na dan; zaradi slabega vremena smo le počasi napredovali; v strmini je težko napredoval / nasprotnik je napredoval le v začetku, nato pa se je moral začeti umikati je pridobival območje napadenega
4. dov. preiti, biti povišan z nižjega službenega mesta na višje: ali je že napredoval; napredovati v službi / napredoval je v oficirja
● zaradi spremenjenega načina gospodarjenja gozd vedno bolj napreduje se vedno bolj širi, razrašča; v slovenščini je toliko napredoval, da je lahko bral časopise slovenščine se je toliko naučil; kdor ne napreduje, nazaduje kdor vztraja pri doseženem, zaradi napredovanja drugih zaostaja
♦ šah. kmet napreduje le pri prvi potezi za dve polji se pomakne naprej; šol. napredovati doseči uspeh, ki omogoča vstop v višji razred
    napredujóč -a -e:
    napredujoč uradnik; napredujoča bolezen; napredujoča kultura
    naprédoval -a -o:
    napredovali aids, rak; lokalno napredovali tumor
    naprédovan -a -o:
    lokalno napredovani rak prostate; bolnik z napredovanim stadijem bolezni; napredovana demenca
SSKJ²
napréganje -a s (ẹ̄)
glagolnik od napregati: pomagal mu je pri napreganju
SSKJ²
naprégati -am nedov. (ẹ̄)
pripenjati vprežno žival in ji nadevati vprežno opremo: napregati konja / napregati voz
SSKJ²
naprêj prisl. (ē)
1. izraža gibanje ali usmerjenost od čelne, sprednje strani glede na osebek; ant. nazaj: nagniti se naprej; hoditi z naprej sklonjenim telesom; nekoliko naprej štrleče ustnice / pasti z obrazom naprej
// izraža premikanje od določenega mesta v tej smeri: stopiti za korak naprej; zapelji malo naprej od križišča / vožnja naprej / zna šteti naprej in nazaj
// v medmetni rabi izraža
a) poziv za približanje, vstop, nadaljevanje poti: le naprej; kar naprej, prosim; na trkanje se oglasi iz sobe: naprej; naprej, naprej, ustavljanje (je) prepovedano
b) ukaz za odhod: naprej, gremo / po dva naprej
2. izraža gibanje ali smer pred drugim: splezaj naprej, mi bomo za teboj; stopiti, svetiti naprej; pog.: spustiti žensko naprej dati ji prednost; ker je krvavel, ga je zdravnik vzel naprej preden je bil na vrsti
// izraža položaj pred drugim: skupina je že daleč naprej / kilometer naprej je odcep; nekaj korakov naprej se je ozrl / pog. v tehniki smo bolj naprej kot oni smo bolj napredovali
3. izraža usmerjenost v prihodnost: zaupen pogled naprej / dobiti plačo, plačati najemnino (za) naprej / naprej bodimo drugačni v bodoče, v prihodnje
4. izraža, da se dejanje uresniči prej, kakor bi bilo pričakovati: del zneska se plača naprej; naprej pripravljena resolucija / ekspr. naprej ve, kaj se bo zgodilo; za dež ve dva dni naprej; pog. že naprej se veselim počitnic zdaj / kot vljudnostna fraza za vašo prijaznost se vam že naprej zahvaljujemo
5. izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja: države se še naprej oborožujejo; obrne se in spi naprej; nekateri so z odgovori zadovoljni, drugi sprašujejo naprej / to je samo naprej razvita oblika
6. pog., v zvezi iti, priti naprej napredovati, razvijati se: človeštvo gre naprej; znanost gre hitro naprej / kljub zdravljenju gre bolezen naprej / z zidanjem smo prišli le malo naprej
7. z oslabljenim pomenom izraža izhajanje od določenega časa, mesta: urnik velja od danes naprej; družbeni razvoj od osamosvojitve naprej / pog.: dati, poslati poročilo, prošnjo naprej oddati, odposlati; ali je danes pošta že šla naprej bila odposlana; tega ni treba naprej povedati, praviti; kolesa nima več, ga je prodal naprej (pre)prodal
● pog. take primere bo zdravnik dal naprej sodišču naznanil, sporočil; ekspr. zmaga je že naprej dobljena izraža prepričanost o zmagi; šol. žarg. iti naprej obravnavati novo snov; izdelati razred in biti sposoben za prestop v višji razred; evfem. šlo je naprej imela je spontani splav; pog. njegova ura gre naprej prehiteva; ekspr. zaradi blata ni šel voz ne naprej ne nazaj ga ni bilo mogoče premakniti; šol. žarg. jemati naprej obravnavati novo snov; ekspr. treba je misliti tudi naprej ravnati tako, da je koristno za prihodnost; ekspr. kar naprej in naprej me nadleguje neprenehoma; pog. kar sliši, nese naprej pove drugim; ovadi; peti naprej pri dvoglasnem ali večglasnem petju peti vodilno melodijo; pog. vsak si poskuša pomagati naprej doseči boljši materialni položaj; pog. zmeraj se rine naprej hoče biti prvi, upoštevan; evfem. ženska je spravila naprej imela je hoteni splav; šol. žarg. ni znal dosti, a profesor ga je le spustil naprej v naslednji letnik; ekspr. ne ve ne naprej ne nazaj kaj bi napravil; ekspr. niti za korak naprej ne misli v ravnanju, življenju ne upošteva, kaj bo v prihodnosti; ekspr. v kmetijstvu je storjen velik korak naprej kmetijstvo se je izboljšalo, dvignilo; ekspr. iz hiše bo šel samo z nogami naprej mrtev; in tako naprej [itn.] izraža dodajanje
♦ šah. dati naprej figuro od začetka igrati brez nje; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; šport. premet naprej; voj. četa, naprej, marš izraža povelje za začetek korakanja; prim. vnaprej, zanaprej
SSKJ²
naprêjščina -e ž (ē)
zastar. predujem, naplačilo: dati, dobiti naprejščino / naprejščina na plačo
SSKJ²
naprêjšnji -a -e prid. (ē)
knjiž. vnaprejšnji: naprejšnja določitev, odpoved; naprejšnje plačilo
SSKJ²
naprêsti -prêdem in naprésti -prédem dov., stil. naprèl naprêla in napréla (é; ẹ́)
1. s predenjem priti do določene količine preje: danes je le malo napredla; napresti vreteno preje
// spresti: pajki so povsod napredli mreže; pren. dobro misel si napredel
2. ekspr., z dajalnikom povzročiti neprijetnosti, težave z neprimernim vedenjem ali ravnanjem: kolegi so mu napredli burko; pog. grdo mu jo je napredla
SSKJ²
napréšati -am dov. (ẹ́)
pog. s stiskanjem priti do določene količine mošta: naprešati pet sodov vina; letos so veliko naprešali
SSKJ²
naprézanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od naprezati: brez naprezanja tega ni mogel prebrati / glas ji je zvenel rezko zaradi naprezanja; naprezanje sluha, vida, živcev
SSKJ²
naprézati -am nedov. (ẹ̄)
1. napregati: kmet je naprezal konje / naprezati voz
2. ekspr., z oslabljenim pomenom, s samostalnikom izraža veliko intenzivnost dejanja, kot ga določa samostalnik: čakal je in ves čas naprezal oči in ušesa / naprezati sluh, spomin
    naprézati se ekspr.
    opravljati kako delo z veliko truda, napora: vsak dan se mora naprezati; naprezati se na polju, pri gospodinjstvu / igralcem se ni bilo treba preveč naprezati, da so jih premagali
SSKJ²
napréženost -i ž (ẹ̑)
stanje napreženega: napreženost konj / ekspr. skrajna napreženost čustev
SSKJ²
naprídigati -am dov. (í)
ekspr. reči, povedati veliko, navadno neprijetnega: kdo ve, kaj vse bi nam še rad napridigal
    naprídigati se 
    zadovoljiti svojo potrebo, željo po dajanju naukov: ko se je napridigal, je zadovoljen odšel
SSKJ²
naprimer gl. primer
SSKJ²
napródaj in na pródaj prisl. (ọ̑)
navadno v povedni rabi izraža, da je kaj namenjeno za prodajo: hiša je naprodaj; imeti posestvo naprodaj / gnati kravo naprodaj prodat; prinesti pridelke naprodaj / star. nabirati gobe, sekati drva za naprodaj za prodajo
● pog., ekspr. nositi glavo, kožo naprodaj izpostavljati se smrtnim nevarnostim
SSKJ²
napródajen -jna -o prid. (ọ̑)
knjiž. namenjen za prodajo: naprodajno blago
SSKJ²
naprosíti -prósim dov., napróšen (ī ọ́)
1. s prošnjami doseči, da je kdo pripravljen kaj storiti: naprosil ga je, da mu je pomagal pri košnji / naprosil jo je za ples
2. s prošnjami priti do določene količine česa: po hišah sta naprosila nekaj hrane
SSKJ²
napróšati -am nedov. (ọ́)
pisar. prositi: naročnike naprošamo, da čim prej poravnajo naročnino
SSKJ²
napróti prisl. (ọ̑)
izraža usmerjenost pri premikanju h komu ali čemu s prijaznim namenom: iti, prihajati komu naproti; pren., knjiž. pridi, stopi mu malo naproti, pa se bosta kmalu dogovorila
● knjiž. rad pride vsakemu naproti mu skuša ustreči; star. učitelj in učenec si ne smeta stati naproti kot nasprotnika nasproti
SSKJ²
naprožíti in napróžiti -im dov. (ī ọ́)
spraviti kaj v stanje, da je pripravljeno za sprožitev, strel; napeti1: naprožiti orožje; naprožil je in pomeril / naprožiti vzmet
    napróžen -a -o:
    naprožena puška / ekspr. bil je zelo naprožen napet, vznemirjen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
napŕsen -sna -o prid. (ȓ)
ki je za na prsi: naprsna igla, zaponka / vzeti pero iz naprsnega žepa suknjiča iz žepa na prsnem delu suknjiča
SSKJ²
napŕsje -a s (ȓ)
knjiž. del oblačila, ki pokriva prsi: naprsje s čipkami
SSKJ²
napŕskati -am dov. (r̄ ȓ)
s prskanjem nanesti na kaj: naprskati barvo na platno
    napŕskan -a -o:
    konj pepelnate barve, naprskan s črnimi lisami
SSKJ²
napŕsnica -e ž (ȓ)
arheol. manjša okrasna kovinska plošča na prsnem delu oklepa ali oblačila: bronasta naprsnica
SSKJ²
napŕsnik -a m (ȓ)
1. del oblačila, ki pokriva prsi: kupiti predpasnik z naprsnikom
2. nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki za na prsi: bel naškrobljen naprsnik
SSKJ²
napŕstec -tca m (ȓ)
bot. zdravilna rastlina z visokim steblom in svetlo rumenimi, rjasto rjavimi ali rdečimi zvončastimi cveti v grozdih, Digitalis: dlakasti, rdeči naprstec
SSKJ²
napŕstek -tka m (ȓ)
zastar. naprstnik: šivanka in naprstek
SSKJ²
napŕstnik -a m (ȓ)
tulcu podobna, navadno kovinska priprava, ki ščiti prst pri šivanju: natakniti si naprstnik; šivanke in naprstniki / v pravljicah dali so mi iz naprstnika jesti, iz rešeta piti
// ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: nimam niti za naprstnik mleka
SSKJ²
napršíti -ím dov., napŕšil (ī í)
1. s pršenjem spraviti v kaj: nekaj laka napršimo v pokrovček in ga nato nanašamo s čopičem
2. s pršenjem nanesti na kaj: napršiti lak na lase
SSKJ²
napŕtati -am dov. (r̄)
naprtiti: naprtala je oba nahrbtnika / naprtati komu dajatve
SSKJ²
napŕtiti -im dov. (ŕ r̄)
1. nadeti na hrbet: naprtiti nahrbtnik, vrečo
2. ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: naprtili so mu odgovorno delo; to predavanje bodo naprtili njemu / naprtiti komu dajatve, povračilo stroškov
// napraviti, da je kdo dolžen skrbeti za koga: naprtili so ji otroka; naprtil si je številno družino
// napraviti, da je kdo v določenem stanju: z lahkomiselnim ravnanjem so mu naprtili bolezen; naprtiti komu pomanjkanje; s tem dejanjem si je naprtil krivdo za neuspeh
3. ekspr. pripisati, prisoditi: naprtili so mu najslabše lastnosti / naprtiti komu tatvino, zločin
SSKJ²
naprtováti -újem nedov. (á ȗ) ekspr.
1. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: naprtovati komu preveč dela
2. pripisovati, prisojati: naprtoval jim je najslabše lastnosti / tajil je to dejanje in ga naprtoval drugim
SSKJ²
napŕvo prisl. (ȓ) zastar.
1. najprej: naprvo se opre na roke, potem vstane / naprvo pazi, kam streljaš
2. prvič: saj ne igram naprvo
SSKJ²
napúdrati -am dov. (ȗ)
nanesti puder, navadno na obraz: napudrati brado, lica, vrat; napudrati se s temnejšim pudrom po nosu; počesala se je in rahlo napudrala
    napúdran -a -o:
    bila je zelo napudrana
SSKJ²
napúh -a m (ȗ)
ekspr. domišljavost, prevzetnost: napuh ga žene; navzeti se napuha; napuha mu ni mogla očitati / napuh človeškega duha / biti poln napuha biti zelo domišljav, prevzeten / v svojem napuhu je zavrnil njihovo pomoč
SSKJ²
napúhati -am dov. (ū)
s puhanjem priti do določene količine česa: napuhal je precej dima, dimnih kolobarčkov
SSKJ²
napúhniti -em dov. (ú ȗ) ekspr.
1. napihniti, napeti1: veter je napuhnil jadra
2. narediti koga domišljavega, prevzetnega: številni uspehi so ga napuhnili; zaradi te pohvale se je še bolj napuhnil
    napúhnjen -a -o:
    napuhnjen gospod; postavil se je v svojo neposnemljivo napuhnjeno držo
SSKJ²
napúhnjenec -nca m (ȗ)
zastar. domišljavec, prevzetnež: on je velik napuhnjenec
SSKJ²
napúhnjenka -e ž (ȗ)
zastar. domišljavka, prevzetnica: priznal je, da je napuhnjenka
SSKJ²
napúhnjenost -i ž (ȗ)
zastar. domišljavost, prevzetnost: iz njegovih oči je gledala napuhnjenost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
napúkati -am dov. (ū)
nar. napuliti: v vrtu je napukal redkvic
SSKJ²
napulíti in napúliti -im dov. (ī ú)
s puljenjem priti do določene količine česa: napuliti korenje za prašiče / napulil je nekaj sena in legel
SSKJ²
napúmpati -am dov. (ȗ) pog.
1. načrpati: napumpati zrak v zračnico
● pog. napumpati koga za denar izprositi denar pri kom
2. napolniti z (zračno) tlačilko: napumpati gumo / napumpati kolo / ekspr. napumpati mišice
SSKJ²
napúpcati se -am se dov. (ȗ)
otr. napiti se: si se že napupcala
SSKJ²
napúst -a m (ȗ)
zastar. napušč, pristrešek: hiša ima širok napust
SSKJ²
napústek -tka m (ȗ)
knjiž. napušč, pristrešek: napustek pri hiši / stati pod napustkom
♦ gozd. količina, ki se pri prvem merjenju lesa doda k določeni količini zaradi osušitve, kala
SSKJ²
napustíti -ím dov., napústil (ī í)
1. narediti kaj bolj ohlapno: napustiti krilo / zastar. napustiti vajeti popustiti
2. napraviti, da sega kaj čez določeno ravnino: napustiti podplate pri čevljih
● nar. štajersko šel je v mlin in napustil vodo spustil na mlinsko kolo
    napuščèn -êna -o:
    okna so krasili napuščeni robovi
SSKJ²
napúšč -a m (ȗ)
1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe: hiša ima širok, velik napušč; napušč hiše, hleva / odpeljati voz izpod napušča; postaviti, zložiti pod napušč
2. knjiž. strešica, polička: napušč pod oknom teče okrog in okrog poslopja / kaminski napušč
♦ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni
SSKJ²
napúšen -šna -o prid. (ū)
zastar. domišljav, prevzeten: napušen človek
SSKJ²
nar... gl. naj...
SSKJ²
narabútati -am dov. (ȗ)
pog. natrgati, nabrati na tujem: jedli so jabolka, ki so jih narabutali v sosedovem sadovnjaku; narabutati nekaj grozdja, repe
SSKJ²
narácija -e ž (á)
knjiž. pripovedovanje, pripoved: zaradi zunanjih načinov prikazovanja je naracija v filmski umetnosti izgubila svoj pomen; zgodba je podana z mojstrsko naracijo / imeti dar naracije
SSKJ²
naračúnati -am dov. (ȗ)
z računanjem priti do določenega števila, rezultata: koliko si naračunal / naračunala je, da so ji dolžni še pet tisoč evrov / ogoljufal ga je pri meri in mu naračunal več, kot je vzel upošteval v računu
SSKJ²
naradováti se -újem se dov. (á ȗ)
knjiž. naveseliti se: na izletu so se naradovali
SSKJ²
naráhlece [narahləce] prisl. (ȃ)
ekspr. zelo na rahlo: vrata narahlece zaškripajo
SSKJ²
narahljáti -ám dov. (á ȃ)
nekoliko zrahljati: narahljati zemljo / narahljala mu je obvezo
    narahlján -a -o:
    mehka, narahljana blazina; narahljana zemlja
SSKJ²
naráhlo in na ráhlo prisl., piše se narazen (ȃ)
1. izraža stanje brez tesne in trdne zveze: kamenje leži na strmini zelo na rahlo / na rahlo zvezane roke
2. izraža, da se dejanje dogaja brez sile, trdote: na rahlo odpreti, potrkati; na rahlo objeti, poljubiti / na rahlo zarisan vzorec
3. izraža, da se dejanje dogaja v majhni stopnji, meri: na rahlo prši; na rahlo zardeti / na rahlo se pokloniti
SSKJ²
narájmati -am dov. (ȃ)
nižje pog. najti, zalotiti: če te narajmam pod njenim oknom, bo hudo
SSKJ²
narámen -mna -o prid. (ȃ)
ki se nosi, prenaša na ramenih: naramni koš; zavezala si je naramno ruto / naramni našitki
SSKJ²
narámka -e ž (ȃ)
v ruskem okolju epoleta: generalska naramka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
narámnica -e ž (ȃ)
1. mn. trakasta priprava za čez rame, na katero se pripenjajo hlače, krila: kupiti nove naramnice; elastične naramnice
// nav. mn. traku podoben del oblačila za čez rame: naramnica modrčka se ji je strgala; predpasnik na naramnice; večerna obleka z ozkimi naramnicami
2. nav. mn. trak iz tkanine, usnja, ki omogoča nošenje kake priprave na hrbtu: nahrbtnik s podloženimi naramnicami / vtakniti roko v naramnico
SSKJ²
narámnik -a m (ȃ)
1. knjiž. epoleta: uniforma z generalskimi naramniki
2. krušnjak: na hrbtu je nosil naramnik
3. trak iz usnja za čez ramo: nadeti si naramnik za revolver
SSKJ²
narásel -sla -o tudi narástel -tla -o [narasəu̯; narastəu̯] prid. (ā á)
1. ki je večji kot prej po
a) obsegu: narasli potok je preplavil brv; narasla masa; šumenje narasle reke
b) številu: naraslo prebivalstvo
2. ki je višje stopnje kot prej
a) glede na intenzivnost, jakost: narasli hrup
b) glede na količino: narasli dolgovi
c) glede na možni razpon: med tako naraslim številom umetnikov je težko najti velike; prim. narasti
SSKJ²
naràst1 -ásta m (ȁ á)
povečanje, porast: stopnja narasta zaposlenih
SSKJ²
narást2 -í in -i ž (ȃ)
zastar. povečanje, porast: narast vrednosti zemljišč / velika narast svetovnega gibanja za mir
SSKJ²
narástati -am nedov. (ā)
zastar. naraščati: zaradi dežja potok hitro narasta / družba je začela narastati
SSKJ²
narástek -tka m (ȃ)
1. glagolnik od narasti: narastek sladoledne zmesi / narastek članov povečanje števila / narastek števila rešitev povečanje
// kar je na novo zraslo: pobarvati narastek (las)
2. gastr. močnata jed iz jajc, sladkorja, maščobe in dodatkov: jesti, pripraviti narastek / biskvitni, krompirjev, rižev narastek
SSKJ²
narásti -rástem tudi -rásem dov., narásel in narástel; naráščen (á)
1. postati večji po
a) obsegu: matici je zadek zelo narasel / jajca in sladkor umešamo, da vse skupaj naraste; testo je lepo naraslo / zaradi deževja je reka narasla / publ. roman je narasel na štiri knjige ima, obsega
b) številu: nesreče, vlomi naraščajo; mestno prebivalstvo naraste za več tisoč na leto
2. doseči višjo stopnjo
a) glede na intenzivnost, jakost: napetost, sovražnost med njimi je narasla; pritisk in temperatura v posodi sta narasla; ob tekmovanjih zanimanje za šport naraste / veter je proti večeru narasel / ekspr. glas mu je preteče narasel začel je glasneje govoriti / šum je narasel v hrup
b) glede na količino: njegovi dolgovi so narasli; tabela kaže, za koliko je proizvodnja narasla
c) glede na možni razpon: cene so čez mero narasle; vrednost zlata je narasla / število zaposlenih je naraslo
3. zrasti: mladičem je perje že naraslo; raku so namesto polomljenih klešč narasle nove / odkar ga ni videla, mu je brada zelo narasla / zastar. narasel je velik fant
● zaradi deževja je gladina jezera narasla se je dvignila; ekspr. odkar je v tej službi, ji je greben zelo narasel postala je domišljava, prevzetna; prim. narasel
SSKJ²
naraščáj -a m (ȃ)
1. knjiž. živalski potomci, mladiči: vzgojiti zdrav naraščaj; skrb za naraščaj / pasji naraščaj; plemenski naraščaj
2. šalj. otroci: ves dan se je podil z naraščajem po travniku
● ekspr. spet pričakuje naraščaj otroka
3. navadno s prilastkom mladi ljudje, ki se pripravljajo za določeno dejavnost, poklic: izobraževati, usposabljati naraščaj; igralski, obrtniški naraščaj; vzgoja učiteljskega naraščaja
SSKJ²
naraščájnica -e ž (ȃ)
1. star. mlada ženska, ki se pripravlja za določeno dejavnost, poklic: kot country pevka je bila izbrana za najboljšo naraščajnico minulega leta
2. nekdaj ženska, ki je vključena v telovadno društvo in je stara do osemnajst let: nastop naraščajnic
SSKJ²
naraščájnik -a m (ȃ)
1. star. mlad človek, ki se pripravlja za določeno dejavnost, poklic: v zavodu imajo nekaj nadarjenih naraščajnikov; gledališki, lovski naraščajnik
2. nekdaj kdor je vključen v telovadno društvo in je star do osemnajst let: nastop naraščajnikov
SSKJ²
naráščanje -a s (á)
glagolnik od naraščati: s strahom opazujejo naraščanje reke / naraščanje in upadanje rojstev, smrtnih žrtev / naglo naraščanje prometa / naraščanje industrijske proizvodnje
SSKJ²
naráščati -am nedov. (á)
1. postajati večji po
a) obsegu: oteklina narašča / mesta naraščajo, vasi pa se praznijo
b) številu: prometne nesreče naraščajo; prebivalstvo na svetu naglo narašča / mladinsko prestopništvo narašča iz leta v leto
2. dosegati višjo stopnjo
a) glede na intenzivnost, jakost: pritisk v kotlu že narašča; temperatura narašča / hrup, šum je naraščal in upadal / svetloba za grebenom je naraščala / napetost, negotovost, strah narašča; naš ugled v svetu narašča; zanimanje za pridelovanje sadja zadnja leta narašča / oblačnost narašča
b) glede na količino: dohodki, dolgovi naraščajo; proizvodnja narašča
c) glede na možni razpon: kvaliteta narašča; vrednost nepremičnin narašča / število zamujenih ur narašča
♦ jezikosl. raba besede narašča beseda se uporablja glede na kak sinonim čedalje pogosteje; mat. funkcija narašča z večanjem neodvisne spremenljivke se veča tudi odvisna spremenljivka
    naráščati se nar.
    1. jeziti se, razburjati se: najmanj je prizadet, pa se najbolj narašča / pes se je vse bolj naraščal (jezno) lajal
    2. postavljati se, ponašati se: nikar se tako ne naraščaj pred nama; začel se je naraščati, češ naj le pride medved
    naraščajóč -a -e:
    prikrivali so svoj naraščajoči bes; naraščajoči mrak, strah; naraščajoča draginja; toži o naraščajoči gluhosti; naraščajoče potrebe, zahteve
SSKJ²
naratíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. pripoveden: narativni elementi balade
♦ jezikosl. narativni sedanjik pripovedni sedanjik
SSKJ²
naratívnost -i ž (ȋ)
knjiž. pripovednost: v nekaterih pesmih prevladuje narativnost nad izpovedno dinamiko / pisateljeva narativnost
SSKJ²
naratologíja -e ž (ȋ)
veda o pripovedovanju, pripovedi: izbrana poglavja iz naratologije; izrazje sodobne naratologije
// pripovedovanje, pripoved: prijem iz filmske naratologije
SSKJ²
naratolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na naratologijo: naratološki postopek; naratološka analiza
SSKJ²
naráv -i ž (ȃ)
star. narava, čud: vsi so poznali njegovo moč in narav; njena narav je nestanovitna / biti dobre, vesele naravi
SSKJ²
naráva -e ž (ȃ)
1. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo: opazovati, raziskovati naravo in njene pojave; nekatere elemente najdemo v naravi proste; upoštevati zakonitosti v razvoju narave; zakoni narave; nauk o naravi; ekspr. človekov boj z naravo / spomladi se vsa narava prebuja; jesenska narava / neživa voda, zemlja, zrak, nebesna telesa, živa narava živali, rastline, človek
// nav. ekspr. ta svet kot ustvarjalec, vir česa: preživljali so se s tem, kar jim je dala narava; narava mu je podarila same lepe lastnosti; čuda narave; te čeri in soteske so delo narave; vznes. darovi matere narave; naravni gozd je enkratna biološka mojstrovina narave
2. del zemeljske površine, ki ga človek še ni bistveno spremenil: kvariti, spreminjati naravo; otroci naj bodo čim več v naravi; divja, nedotaknjena narava; lepote narave; ljubitelj narave; izlet v naravo; urediti si prostor za bivanje v naravi / spomenik se lepo vrašča v naravo v naravno okolje / ekspr. v mestu je vse izumetničeno, na kmetih pa še gospoduje narava; uživati naravo / slikati naravo; pesnik jemlje prispodobe iz narave
3. kar označuje, loči kaj od drugega: značilnosti človeške narave / opredeliti naravo poezije; preiskati naravo virusov / prodreti v naravo stvari
// kar označuje, loči kaj od drugega v okviru iste vrste: govoriti o naravi določene bolezni; upoštevati naravo dela; ugotoviti naravo poškodbe / z oslabljenim pomenom: predavanje je bilo bolj informativne narave; vzrok za spor je politične narave
4. navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje: bila sta različne narave; ekspr. pokazal je svojo pravo naravo / biti dobre, nasilne, razdražljive narave / po naravi je blag, miroljuben; to je v njegovi naravi / ekspr. on je umetniška narava
5. navadno s prilastkom skupek zlasti telesnih lastnosti, značilnosti človeka: zaradi svoje narave je zmogel tak napor; biti močne, slabotne narave; imeti trdno, ekspr. železno naravo
● ekspr. igra narave nenavaden, izjemen pojav v naravi; plačati v naravi ne z denarjem; dajatev v naravi v pridelkih; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva
♦ filoz. filozofija narave filozofska disciplina, ki raziskuje zakone narave s filozofskega stališča; šol. spoznavanje narave in družbe nekdaj učni predmet o tem v osnovni šoli; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave
SSKJ²
narávar -ja m (ȃ)
knjiž. naravoslovec: raziskovanja naravarjev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
naráven -vna -o prid., narávnejši (á)
1. nanašajoč se na naravo:
a) naravni pojavi, zakoni; delovanje naravnih sil / naravne lepote dežele; naravne zanimivosti / naravni park večji del narave z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; naravni rezervat manjši del narave, namenjen zlasti znanstvenemu raziskovanju; naravni spomenik primerek žive ali nežive narave, ki ima zaradi značilne oblike ali redkosti poseben kulturni, znanstveni pomen
b) naravni energetski viri; naravne dobrine; naravna bogastva / naravni asfalt, cement, plin; naravni magnet; naravna svetloba svetloba, ki jo dajejo nebesna telesa; naravna svila svila iz kokonov sviloprejke; naravno gnojilo; naravna in umetna jezera; blago iz naravnih vlaken
c) naravni nauki
2. tak, kot je sam po sebi, ne da bi ga človek spremenil: pustiti soku naraven okus; naravna barva lesa; okolica jezera je še popolnoma naravna / naravno vino vino brez dodatkov
3. tak kot v resnici, v naravi: ohraniti naravni videz predmeta; kip pesnika v naravni velikosti / pripovedovati v naravnem časovnem zaporedju
// ki je glede na ustroj organizma najbolj primeren: glava naj bo v naravnem položaju; naravna drža telesa / način življenja naj bo čim bolj naraven / naravne potrebe človeka po gibanju
4. ki je v skladu z zakoni narave: naravni potek, razvoj, red; porušiti naravno ravnovesje / naravno kisanje, vrenje / umreti naravne smrti
// ki se glede na stanje, položaj pričakuje: naraven razvoj bolezni, dogodkov; to je naravna posledica njegovega ravnanja; njegova reakcija je popolnoma naravna / stvari so se mu zdele čisto naravne razumljive
5. ki v svojem bistvu ne podleže vplivom okolja: všeč so mu taki naravni ljudje; vedno je naraven; dekle je zelo naravno in preprosto
// preprost, neprisiljen, neizumetničen: njegov govor je naraven; naravne kretnje; naravno vedenje / igralka je presenetila s svojo naravno igro
6. dan, prirojen človeku: imeti naravni čut za pravičnost; naravni dar za glasbo; naravna inteligenca / ekspr. naravna pamet / naravni nagon
♦ biol. naravni izbor ali naravna selekcija ohranjanje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki omogočajo prilagoditev danim razmeram; ekon. naravni prirastek prebivalstva število, ki pove, koliko več ljudi se v določenem časovnem razdobju rodi, kot umre; filoz. naravna luč v sholastični filozofiji naravne razumske, spoznavne sposobnosti; gastr. naravni zrezek ocvrt zrezek, ki ni paniran; geogr. naravni most ob podoru preostali strop nad votlino; gozd. naravni gozd gozd naravnega nastanka; jezikosl. naravni jezik jezik, ki se razvije v človeških skupnostih sam od sebe; naravni spol; kem. naravna barvila; mat. naravni logaritem logaritem z osnovo e; naravno število število iz zaporedja 1, 2, 3 itd.; med. naravna imunost imunost, nastala zaradi prilagoditve organizma na določen bolezenski mikrob; petr. (naravni) katran oksidirana nafta, ki vsebuje trdne ogljikovodike; pravn. naravna domneva domneva na podlagi izkušenj iz vsakdanjega življenja; naravno pravo nauk o pravicah, ki izhajajo iz človeške narave in so zato nedotakljive, neodvzemljive
    narávno 
    1. prislov od naraven: govoriti, živeti naravno; stvar poteka naravno; naravno skodrani lasje
    2. knjiž., v povedni rabi izraža popolno sprejemanje brez presenečenja, pomislekov; razumljivo: naravno je, da je to storil; to je tako naravno, da bolj ne more biti; elipt. čisto naravno, da so hišo prodali; sam.: njegova odločitev je nekaj popolnoma naravnega
SSKJ²
naravnálen -lna -o prid. (ȃ)
teh. s katerim se kaj naravnava: naravnalna matica; naravnalna ročica
SSKJ²
naravnánje -a s (ȃ)
glagolnik od naravnati: naravnanje sklepa / naravnanje daljnogleda
SSKJ²
naravnánost -i ž (á)
lastnost, stanje naravnanega: naravnanost aparata / naravnanost ure / takratna duhovna naravnanost; idejna in tematska naravnanost pisateljevega sveta / s skepso je prežeta celotna naravnanost njegove duševnosti
SSKJ²
naravnáti -ám dov. (á ȃ)
1. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: naravnati merilno vrvico; pred ogledalom si je naravnal kravato; vstala je in si naravnala ruto / naravnati izpahnjeno nogo
2. narediti, da kaj pravilno, ustrezno deluje: naravnal je fotografski aparat in začel slikati; naravnati tehtnico / naravnati klimatske naprave na toplo; naravnati ostrino slike; prižgal je tranzistor in naravnal postajo
3. narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer: naravnati daljnogled na vrhove planin / naravnati vodni curek proti gorečemu poslopju / z močnim zamahom vesel je naravnal čoln k bregu / dvignil je puško in jo naravnal na cilj nameril / z oslabljenim pomenom naravnal je pogled k njej
// napraviti, da dobi kaka dejavnost določeno vsebino: naravnati misli, pogovor na to vprašanje; naravnati pozornost na kaj / naravnati politiko v drugačno smer
● naravnala je svoj korak z njegovim uravnala, uskladila; ekspr. naravnal je oči k njej pogledal jo je; opoldne je naravnala uro naredila, da je kazala točno poldne
    naravnáti se nar. gorenjsko
    nameniti se, oditi: naravnal se je spat; naravnali so se k njemu, proti domu
    naravnán -a -o
    1. deležnik od naravnati: natančno naravnana ostrina; ura je bila navita in naravnana
    2. ki vsebuje, izraža prizadevanje po določeni vsebini; usmerjen: duhovno naravnan človek; kaznovanje naj bo pozitivno naravnano / k cilju naravnano obnašanje
SSKJ²
naravnáva -e ž (ȃ)
1. glagolnik od naravnati: naravnava izpahnjenega členka / naravnava slike na televizijskem sprejemniku / naravnava daljnogleda na določene objekte
2. knjiž. trajna telesna ali duševna pripravljenost za kaj; dispozicija: pretiravati z nespremenljivostjo dednih naravnav; otrok prinese na svet svojo človeško naravo z določenimi naravnavami
// usmerjenost, naravnanost: dati življenju določeno naravnavo; različna domišljijska naravnava ljudi
SSKJ²
naravnávanje -a s (ȃ)
glagolnik od naravnavati: naravnavanje zvinjenih sklepov / naravnavanje ventilov / sistem za naravnavanje objektiva
SSKJ²
naravnávati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: naravnaval je gube na zavesi; naravnava si ruto / naravnavati izpahnjeno nogo
2. delati, da kaj pravilno, ustrezno deluje: naravnavati kosilnico / naravnavati gumb za glasnost / naravnavati širino brazde
3. delati, da je kaj obrnjeno v določeno smer: naravnavati daljnogled proti oddaljeni skupini ljudi / naravnavati top namerjati
// delati, da dobi kaka dejavnost določeno vsebino: naravnavati pogovor na to vprašanje; k temu cilju je naravnavala vse svoje želje
● ekspr. ljudem so se postopoma naravnavala hrbtišča postajali so bolj samostojni, odločnejši
SSKJ²
narávnopráven -vna -o prid. (ā-ā)
nanašajoč se na naravno pravo: naravnopravno načelo
SSKJ²
narávnost1 -i ž (á)
lastnost, značilnost naravnega: dekoracija vzbuja vtis naravnosti / naravnost interpretacije / zanj sta značilni preprostost in naravnost
SSKJ²
narávnost2 prisl. (á)
1. izraža gibanje ali položaj v ravni črti brez odmikanja: naravnost iztegnjena roka; na križišču peljite naravnost, ne na desno ne na levo / gledati, svetiti naravnost v oči
// izraža gibanje ali smer po najkrajši poti in brez postankov: iti naravnost domov / ekspr. drveti naravnost v pogubo; stopati naravnost proti cilju
// neposredno, direktno: blago dobiva naravnost iz tovarne; pošlji ga naravnost k zdravniku / v členkovni rabi ni mu treba kar naravnost verjeti brez pomišljanja
2. v členkovni rabi brez prikrivanja, odkrito: spregovori z njim naravnost; vprašaj naravnost, zakaj ne mara priti; kar naravnost povej, da se bojiš / naravnost nas v govoru ni imenoval; tega naravnost ne trdim
3. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: otrok je priletel naravnost pod kolesa; zadel ga je naravnost v oko
// pog., v členkovni rabi poudarja trditev: bil si naravnost imeniten; to bi bila naravnost sramota
// poudarja intenzivnost dejanja; kar2: začeli so ga naravnost sovražiti
● zastar. ni bila naravnost bolna, zdrava pa tudi ne ravno
SSKJ²
narávnosten -tna -o prid. (á) zastar.
1. neposreden, direkten: naravnosten dotik / imeti naravnostne dokaze / mož je bil naravnosten, odkrit
2. ki vodi naravnost: iti po naravnostni poti
SSKJ²
naravoslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za naravoslovje: raziskovanja naravoslovcev
SSKJ²
naravoslôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na proučevanje narave: naravoslovno raziskovanje / naravoslovne vede; naravoslovna znanost
SSKJ²
naravoslôvje -a s (ȏ)
naravoslovne vede: razvoj naravoslovja / fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
SSKJ²
naravoslôvski -a -o prid. (ȏ)
star. naravosloven: naravoslovsko raziskovanje / naravoslovske vede
SSKJ²
naravovárstven -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na varstvo narave: naravovarstveni ukrepi / turistični in naravovarstveni delavci
SSKJ²
naravovárstvenica -e ž (ȃ)
ženska, ki si poklicno ali ljubiteljsko prizadeva za varstvo narave: kot zaprisežena naravovarstvenica se je odločila, da bo gladovno stavkala; botaničarka in naravovarstvenica
SSKJ²
naravovárstvenik -a m (ȃ)
kdor si poklicno ali ljubiteljsko prizadeva za varstvo narave: naravovarstveniki se zavzemajo za ohranitev tradicionalnega kmetovanja; nasprotovanje naravovarstvenikov
SSKJ²
naravovárstvo -a s (ȃ)
dejavnost, prizadevanje za varstvo narave: ukvarjati se z naravovarstvom; naloge naravovarstva; predstavniki društva za naravovarstvo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
naravoznánstven -a -o prid. (ȃ)
naravosloven: naravoznanstvena dognanja / naravoznanstvene knjige
SSKJ²
naravoznánstvo -a s (ȃ)
naravoslovje: naravoznanstvo in tehnika
SSKJ²
nárazen in narázen prisl. (ȃ; ȃ)
izraža medsebojno ločenost ali ločevanje; ant. skupaj: držati prste, stopala narazen; potegniti zavese narazen; ob strelu so ljudje skočili narazen; hiši stojita precej narazen
● po nazorih sta si daleč narazen njuni nazori so zelo različni; pog. dajati stroj narazen razstavljati ga (na dele); iti narazen pog. suha klada gre nerada narazen se nerada razkolje; ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so šle njihove poti narazen niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; pog. po dveh letih zakona sta šla narazen sta se razvezala; lesti narazen pog. blago leze narazen postaja vedno tanjše, se na več mestih trga; ekspr. lica mu lezejo narazen od zadovoljstva poteze obraza kažejo, da je zadovoljen; ekspr. posestvo, premoženje leze narazen se manjša, propada; pog. toliko jé, da kar narazen leze se zelo debeli; pog. spraviti pretepače narazen ločiti, razgnati; pog. živeti narazen ločeno
♦ jezikosl. nekatere prislove pišemo skupaj ali narazen
SSKJ²
narcís -a m (ȋ)
1. bot. rastlina z dolgimi ozkimi listi in velikimi dišečimi, navadno belimi ali rumenimi cveti, Narcissus: beli, ozkolistni narcis; mnogocvetni narcis vrtna rastlina z manjšimi belimi ali rumenkastimi cveti v socvetju, Narcissus polyanthus
2. knjiž. moški, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: malomeščanski narcis / ekspr. pesnik ni bil nikoli egocentričen narcis
SSKJ²
narcísa -e ž (ȋ)
rastlina z dolgimi ozkimi listi in velikimi dišečimi, navadno belimi ali rumenimi cveti: trgati narcise; šopek narcis
SSKJ²
narcísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na narciso: narcisni vonj / narcisna polja
SSKJ²
narcisízem -zma m (ī)
knjiž. občudovanje samega sebe, zlasti svoje lepote: opisovati narcisizem junaka / pisateljski narcisizem
SSKJ²
narcisoíden -dna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: domišljav, narcisoiden moški; je egocentričen in narcisoiden / narcisoiden odnos do življenja
SSKJ²
narcisoídnost -i ž (ȋ)
knjiž. lastnost, značilnost človeka, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: za njeno zunanjo narcisoidnostjo se skriva egocentričnost / narcisoidnost gledališkega izraza
SSKJ²
narcísovski -a -o prid. (ȋ)
knjiž. tak, kot pri moškem, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: narcisovska domišljavost, zagledanost vase
SSKJ²
narcístičen -čna -o prid. (í)
knjiž. ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: narcističen človek; narcistično bitje / narcistično čustvo
SSKJ²
narcízem -zma m (ī)
knjiž. občudovanje samega sebe, zlasti svoje lepote: mladostni narcizem
SSKJ²
nárda -e ž (ȃ)
knjiž. olje, mazilo iz korenin indijske rastline: vonj narde in galbana
SSKJ²
nardečíti -ím dov., nardéči in nardêči; nardéčil (ī í)
prekriti z rdečilom: nardečiti ustnice
    nardečèn -êna -o:
    nardečena lica
SSKJ²
narebríčiti -im dov. (í ȋ)
teh. narediti, da ima kaj podolgovate vzboklinice, rebra: narebričiti gladko površino / narebričiti glave vijakov
SSKJ²
narebríti -ím dov., narébril (ī í)
narediti, da ima kaj podolgovate vzbokline, rebra: narebriti desko
    narebrèn -êna -o in narébren -a -o:
    narebrena lončena posoda
SSKJ²
naréčen -čna -o prid.(ẹ̑)
nanašajoč se na narečje: narečna beseda, oblika; narečne posebnosti / govoril je brez narečnih primesi / narečna razčlenjenost slovenskega jezika
    naréčno prisl.:
    narečno obarvan izgovor
SSKJ²
naréčje -a s (ẹ̑)
jezikosl. od knjižnega jezika različni jezikovni sistem, v katerem se govori na delu narodnega ozemlja: raziskovati narečja; gorenjsko narečje / socialno narečje govor kakega družbenega sloja
SSKJ²
narečjeslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za narečjeslovje; dialektolog: slovenski narečjeslovci
SSKJ²
narečjeslôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na narečjeslovce ali narečjeslovje; dialektološki: izdelava narečjeslovnega atlasa; narečjeslovne razprave
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
narečjeslôvje -a s (ȏ)
jezikosl. veda o narečjih; dialektologija: slovensko narečjeslovje
SSKJ²
narečjeslôvka -e ž (ȏ)
strokovnjakinja za narečjeslovje; dialektologinja: s terminologijo se ukvarja kot narečjeslovka
SSKJ²
naréčnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost narečnega: tako naglašanje ima prizvok narečnosti
SSKJ²
naréd -- prid. (ẹ̑)
knjiž., v povedni rabi pripravljen: vedno so nared, da nastopijo; sani so nared za vožnjo; četa čaka nared za napad / v pol ure bom nared napravljen, oblečen; do maja bo most nared narejen, popravljen; čolnov še nima nared / vse je nared, lahko odpeljemo je v redu
SSKJ²
narédba -e ž (ẹ̑)
1. star. odredba, odlok, ukaz: izdati naredbo; cerkvene, cesarske naredbe / gozdna naredba zakon o gozdovih
2. nar. zahodno naprava, priprava: naredbe za spravljanje sena
SSKJ²
narédben -a -o (ẹ̑)
pridevnik od naredba: naredbena obveza
SSKJ²
naredbodajálec -lca [naredbodajau̯ca in naredbodajalca] m (ȃ)
pravn. kdor daje odredbe, odloke, ukaze; odredbodajalec: naredbodajalec za izvršitev finančnega načrta sklada / bil je glavni naredbodajalec za zasedeno ozemlje
SSKJ²
naredbodájen -jna -o prid. (ā)
pravn. ki daje odredbe, odloke, ukaze; odredbodajen: naredbodajna oblast
SSKJ²
naredíti -ím dov., narédil (ī í)
1. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: narediti avtomobilsko cesto, nov stroj; narediti čevlje, obleko; narediti načrt; narediti nalogo napisati; narediti potico speči; pog. narediti kosilo skuhati, pripraviti; narediti kaj z brušenjem, dolbenjem; narediti si hišo zgraditi, sezidati / narediti šotor postaviti / iz smetane naredijo maslo, iz mleka pa sir pridobijo / narediti stopnicam ograjo
// z določeno aktivnostjo, dejanjem doseči nastanek česa: narediti globoke brazde; narediti črto potegniti; narediti dekletu kodre / narediti ogenj zanetiti; narediti red; star. narediti luč prižgati / deroča voda je naredila globoke jame; krogla je naredila vdolbino v zid; narediti vrtince / rože so že naredile popke pognale / toča je naredila dosti škode
// dati čemu kako lastnost, značilnost: narediti deželo neodvisno; narediti rezilo ostro; narediti gradivo za bralce zanimivo / bogastvo je naredilo moža ošabnega; ta misel me je naredila sentimentalnega; življenje me je naredilo takega / narediti komu skrbi, veselje, žalost
// pog., v zvezi z za izbrati, nameniti za kaj: naredil ga je za dediča / naredili so ga za direktorja izvolili
2. z aktivnostjo doseči uresničitev kakega
a) opravila, dela: narediti izpit, agrarno reformo; pospravila je, pripravila kosilo in naredila še marsikaj drugega; naredil je vse, kar so mu naložili, zato je lahko prost; ne more vsega sama narediti; narediti kaj dobro, uspešno, temeljito; narediti brez ugovarjanja, z veseljem
b) dejanja: zamudil je, to je naredil že večkrat; narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj; ne zameri mu, saj je naredil iz nepremišljenosti, v jezi / narobe si naredil, da jih nisi povabil / le kaj bi naredil, da voda ne bi več tekla v klet ukrenil; zanima me, kaj bi ti naredil v taki situaciji / v življenju je naredil dosti dobrega; v njegovi odsotnosti so naredili marsikaj nepremišljenega
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: narediti gib, korak, kretnjo; narediti izlet v hribe; narediti malo potrebo; narediti požirek / narediti dolg ne plačati denarnih obveznosti
3. dokončati, končati: kip je delal celo poletje, vendar ga še ni naredil; stvar sem že začel, upam, da jo bom naredil; plačali boste, ko bom naredil
4. navadno z dajalnikom povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega: kaj ti je naredila, da se jeziš nanjo; fant mu je gotovo nekaj naredil; pazi, da si kaj ne narediš / mati se je bala, da se mu ne bi kaj naredilo zgodilo, pripetilo
// navadno s prislovom z dejanjem pokazati do česa določen odnos: grdo si naredil s knjigami
● nar. nevesta ni spila vina iz strahu, da ji mati ne bi naredila je ne začarala; ekspr. narediti kariero uspeti; ekspr. narediti konec molku, smehu povzročiti, da preneha molk, smeh; ekspr. narediti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; pog., ekspr. kje bi že bil, če seštejem vse metre, ki sem jih danes naredil če pomislim, kako dolgo pot, razdaljo sem prehodil; ekspr. narediti dolg obraz z mimiko na obrazu izraziti razočaranje, žalost; pog. iz fanta je naredil dobrega pevca vzgojil; ekspr. narediti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; pog. narediti iz muhe slona močno pretirati; pog. ta zna iz nič narediti je zelo spreten, sposoben, domiseln; pog. že spet je naredil v hlače opravil veliko, malo potrebo v hlače; pog., ekspr. prav, pa narediva na pol plačajva vsak polovico (zneska); obleka naredi človeka kdor se lepo, izbrano oblači, dobi večji ugled, naredi boljši vtis; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni iz zimskega v zgodnjepomladno ali obratno; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi
♦ gastr. narediti marinado; kozm. narediti masko; rel. narediti križ; voj. narediti kamuflažo
    naredíti se 
    1. nastati, pojaviti se: bula se mu je naredila na vratu; led se je naredil na ribniku / naredil se je dan zdanilo se je; naredila se je noč, tema / lepo vreme se je naredilo
    // nav. ekspr. postati zelo dober, lep, močen: fant se je naredil; le poglej, kako se je v tem letu naredila
    2. pokazati določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja: narediti se bolnega, zastar. bolan; narediti se gluhega, nevidnega, veselega; naredil se je, kakor da spi; naredil se je, kot da misli oditi
    ●     črno se mi je naredilo pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi je zazdelo, da vidim pred očmi črne lise, ploskve; ekspr. fant se je naredil po očetu postal je tak kot oče; pog. iz vina se je naredil kis vino se je skisalo; pog. vesel sem, da se je tako naredilo končalo, zgodilo; ekspr. le kaj se bo iz tega naredilo nastalo, se razvilo
    narejèn -êna -o
    1. deležnik od narediti: grad je bil narejen v srednjem veku; narejen iz kamna, lesa; na roke narejen; narejen po predlogi; narejen v romanskem slogu; malomarno, natančno, umetno narejen
    2. ki kaže določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja: narejen nasmeh; narejena dobrodušnost; odgovoril je z narejeno strogostjo / narejeno vedenje; prisl.: narejeno se nasmehniti; narejeno mirno govoriti; sam.: v njegovem vedenju ni nič narejenega
SSKJ²
narédko in na rédko prisl., piše se narazen (ẹ̄)
1. izraža razvrščenost v velikih medsebojnih presledkih: drevesa stojijo na redko; ekspr. na redko posejane zvezde / sneg naletava le še na redko / na redko obljudeni kraji
2. izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: na redko kliče zdravnika; kukavice se oglašajo bolj na redko
SSKJ²
narédnik in nárednik -a m (ẹ̑; á)
v stari Jugoslaviji podoficirski čin, za stopnjo višji od podnarednika, ali nosilec tega čina: napredoval je v narednika / orožniški narednik
SSKJ²
narédniški in náredniški -a -o prid. (ẹ̑; á)
nanašajoč se na narednike: naredniški čin; naredniška uniforma / naredniški dril
SSKJ²
narêjanje -a s (é)
glagolnik od narejati: narejanje obleke / v njenih očeh ni bilo nobene laži in nikakršnega narejanja
SSKJ²
narêjati -am nedov. (é)
star. delati, napravljati: narejati ogenj; takrat so narejali zelo majhna okna; znal je narejati pisma pisati, sestavljati / črne oči jo narejajo mikavno / golazen nareja škodo; sonce nareja sence
    narêjati se 
    delati se: žulji se mu narejajo / nareja se veselega; no, kaj bi se narejal / vreme se nareja se izboljšuje
SSKJ²
narejênost -i ž (é)
lastnost, značilnost narejenega: govoril je brez narejenosti; težko je reči, kje je meja med njegovo narejenostjo in pristnostjo; bil je nasprotnik vsake zlaganosti in narejenosti / narejenost vedenja
SSKJ²
nárek1 tudi narék -éka m (á ẹ́; ẹ̑) etn.
1. obredna pesem, ki slavi umrlega in izraža žalost ob njegovi smrti: peti narek
2. narekanje: opustiti narek / žena umrlega je sama vodila narek
SSKJ²
narèk2 -éka m (ȅ ẹ́)
govorjenje besedila, namenjenega za dobeseden zapis: pisati po nareku; hiter, počasen narek / za šolsko nalogo so pisali narek / brati narek
● publ. ta poezija je nastala po nareku časa okusu, miselnosti
SSKJ²
narékanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od narekati1: poslušati narekanje; narekanje pri mrličih / v narekanju se je spominjala njegove dobrote in ljubezni v nareku
SSKJ²
narékati1 -am nedov. (ẹ̑)
etn. izražati žalost za umrlim z obredno pesmijo: jokala je na grobu in narekala; narekati za bratom / narekati umrlemu očetu
SSKJ²
narékati2 -am nedov. (ẹ̑)
knjiž. narekovati2, diktirati: narekala mu je stavek za stavkom / dela, kakor mu narekajo okoliščine
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
narékavica -e ž (ẹ̑)
etn. ženska, ki nareka, narica: najeti narekavice; tožba narekavic
SSKJ²
narekováj -a m (ȃ)
jezikosl. ločilo, ki označuje premi govor, citate, naslove ali daje besedam poseben pomen: napisati dvopičje in narekovaj; postaviti stavek med narekovaje; dati besede v narekovaj / dvojni, enojni narekovaj
● ekspr. to je prijatelj v narekovajih to ni prijatelj
SSKJ²
narekoválec -lca [narekovau̯ca tudi narekovalca] m (ȃ)
kdor narekuje, diktira: narekovalec in zapisovalec
SSKJ²
narekoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na narekovanje: narekovalna hitrost / narekovalni aparat diktafon
SSKJ²
narekovánje -a s (ȃ)
glagolnik od narekováti: razlagi sledi narekovanje glavnih misli; pisanje po narekovanju po nareku
SSKJ²
narékovati1 -ujem in narekováti -újem nedov. (ẹ̑; á ȗ)
etn. narekati1, naricati: ženske so jokale in narekovale
SSKJ²
narekováti2 -újem nedov. (á ȗ)
1. govoriti besedilo, namenjeno za dobeseden zapis: narekovati strojepiski, učencem; narekovati pismo, zapisnik / pog. narekovati (dopis) v stroj sestavljati (dopis) sproti ob narekovanju
2. predlagati kaj tako, da je za drugega sprejem obvezen: narekovati pogoje premirja / narekujejo cene, ker so edino tovrstno podjetje; Pariz še vedno narekuje modo
// nav. 3. os. izraža nujnost, potrebnost česa glede na kaj: dolžnost, spoštovanje, vest nam narekuje tako ravnanje; publ. navedena dejstva narekujejo odločno ukrepanje
● delo mu je narekovala bolečina ob sinovi smrti delo je napisal zaradi bolečine
    narekováti se knjiž.
    napovedovati se, kazati se: na vzhodu se je narekovala luna
SSKJ²
narepénčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. zaradi vznemirjenja se postaviti v napeto, pokončno držo, našopiriti perje, naježiti dlako: maček, petelin se je narepenčil / ekspr. če mu je kdo kaj ukazal, se je narepenčil
2. ekspr. postati domišljav, prevzeten: kako se je narepenčil, gospodar bi rad postal
SSKJ²
narézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z rezanjem narediti kose, dele: narezati kruh, potico / narezati na koščke, rezine
// z rezanjem priti do določene količine česa: narezati cepiče; vrtnar je narezal košaro cvetja; narezati meso za golaž
// z rezanjem narediti, izoblikovati: narezati krhlje, lističe
2. nekoliko prerezati: narezati deblo, steblo / žilo je samo narezal, da je kri počasi odtekala
♦ teh. narezati navoj z rezanjem narediti, oblikovati ga na steblu
    narézan -a -o:
    saditi narezan ali cel krompir; kruh je že narezan; na debelo, na drobno narezan / ima narezane podplate z rebri, vzboklinami
SSKJ²
narézek -zka m (ẹ̑)
na tanke rezine narezano prekajeno meso ali mesni izdelki, sir, jajca in dodatki: pripraviti narezek; postreči s pecivom in narezkom / najraje ima narezek z ljubljansko salamo
SSKJ²
narézkati -am dov. (ẹ̑)
strojn. z rezkanjem narediti, izoblikovati: narezkali so sto kolesc
SSKJ²
narezljáti -ám dov. (á ȃ)
z rezljanjem narediti, izoblikovati: prodajala sta, kar sta čez zimo narezljala – cokle, kuhalnice, sklede
// narediti majhne, goste zareze: narezljati papir za okras
    narezlján -a -o:
    bonboni so zaviti v rdeč narezljan papir; les je bil poslikan in narezljan
SSKJ²
narezováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z rezanjem delati kose, dele: suho meso, salamo narezujejo sproti / narezovati na tanke rezine
2. delati zarezo, zareze: narezovati robove deske, mize
SSKJ²
narežáti se -ím se dov., narêži se in naréži se; narêžal se in naréžal se (á í)
slabš. nasmejati se: narežati se do solz
SSKJ²
nargíla -e ž (ȋ)
v orientalskem okolju pipa, pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo: kupiti nargilo / kaditi nargilo
SSKJ²
nargilé -êja m (ẹ̑ ȇ)
v orientalskem okolju pipa, pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo: starec z velikim nargilejem / kaditi iz nargileja
SSKJ²
naríbati -am dov. (ȋ)
1. z ribanjem narediti majhne kose, dele: kumare olupimo in naribamo / naribati na lističe, rezance / naribati malo parmezana na špagete
2. pog. zdrgniti, nadrgniti: naribali so ga s snegom; naribati si uhlje
SSKJ²
naricálka in naricáljka -e ž (ȃ) etn.
1. ženska, ki narica: gledati, poslušati naricalko; žalovanje naricalk
2. obredna pesem, ki slavi umrlega in izraža žalost ob njegovi smrti: peti naricalke; pren., publ. ne meniti se za naricalke kritikov
SSKJ²
narícanje -a s (ȋ)
glagolnik od naricati: pretresljivo naricanje / naricanje ob mrliču
SSKJ²
narícati -am nedov. (ȋ)
etn. izražati žalost za umrlim z obredno pesmijo: vila je roke nad očetovim truplom in naricala / naricati za umrlim bratom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
naríniti -em dov. (í ȋ)
z rinjenjem spraviti kaj kam: vodni tok narine k bregu kopice ledu; pritisk v zemeljski skorji je narinil plasti eno na drugo
    naríniti se 
    težko, s silo priti kam, navadno v množici ljudi: potniki so se narinili v avtobus / v dvorano se je narinilo veliko radovednežev
    narínjen -a -o:
    narinjene plasti
SSKJ²
narís -a m (ȋ)
1. knjiž. risba, skica: na robu karte so bile opombe in naris naših položajev
2. geom. projekcija predmeta navadno na navpično ravnino: naris in tloris / mere so podane v narisu
SSKJ²
narísati -ríšem dov. (ȋ)
1. s črtami upodobiti: narisati hišo, otroka; narisati na papir, tablo; lepo, realistično narisati; stala sta, kot bi ju kdo narisal zelo mirno
// s črtami narediti: narisati diagram, razpredelnico
♦ geom. narisati krog, kvadrat načrtati
2. star. opisati, orisati: v romanu je narisal le nekatere izvirne značaje; tako so mi ga narisali znanci
    narísan -a -o:
    z ogljem narisana roka; shematično narisan diagram
SSKJ²
narísek -ska m (ȋ)
1. zastar. skica: besedilo dopolnjuje več nariskov
2. obrt. z znaki podan opis vzorca za kvačkanje, pletenje: primerjati narisek z izdelkom / kvačkati po narisku
SSKJ²
narísen -sna -o prid. (ȋ)
geom., v zvezi narisna ravnina navadno navpična projekcijska ravnina: narisna in tlorisna ravnina
SSKJ²
naríti -ríjem dov., naríl in narìl (í ȋ)
z ritjem narediti: krt je naril krtine po vsem travniku / svinja je veliko narila
SSKJ²
narív -a m (ȋ)
geol. plast starejših geoloških plasti nad mlajšimi: nariv triadnih plasti na kredne apnence; prelomi in narivi
SSKJ²
narívati -am nedov. (í)
z rinjenjem spravljati kaj kam: narivati vozičke na podstavke; zemeljski skladi so se narivali drug na drugega / narivati skale v dolge pregrade
SSKJ²
nárkič -a m (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
narkoman: narkič je razbil šipo in vlomil v avto; zdravljenje narkičev
SSKJ²
nárko... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na ukvarjanje z mamili, zlasti z uživanjem, razpečevanjem: narkotest in narko test, narkomafija in narko mafija, narkoscena in narko scena
SSKJ²
narkolepsíja -e ž (ȋ) med.
nevrološka bolezen z motnjo spanja, ki se kaže v napadih nepremagljive potrebe po spanju sredi dneva: narkolepsija ni ozdravljiva, vendar je s poživili in z antidepresivi njene simptome mogoče ublažiti; zdravljenje narkolepsije
SSKJ²
nárkomáfija in nárko máfija -e ž (ȃ-á)
tajna teroristična, kriminalna organizacija, ki se ukvarja z ilegalno trgovino z mamili: boj proti narkomafiji; obračun z narkomafijo
SSKJ²
narkomán -a m (ȃ)
kdor je zasvojen z mamili: zanj pravijo, da je narkoman; zdravljenje narkomanov / ozdravljen narkoman
SSKJ²
narkomaníja -e ž (ȋ)
zasvojenost z mamili: zdraviti se zaradi narkomanije / prizadevanja za omejitev narkomanije
SSKJ²
narkománka -e ž (ȃ)
ženska, ki je zasvojena z mamili: zanjo pravijo, da je narkomanka; postala je narkomanka; mlada narkomanka / ozdravljena narkomanka
SSKJ²
narkománski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na narkomane: policija je odkrila narkomansko skupino / narkomanska brezbrižnost
SSKJ²
narkománstvo -a s (ȃ)
zasvojenost z mamili: dolgotrajno uživanje mamil vodi v narkomanstvo / v članku pisec obravnava trgovino z mamili in narkomanstvo
SSKJ²
nárkoscéna -e in nárko scéna -e ž (ȃ-ẹ̑) pog.
področje udejstvovanja in uveljavljanja ilegalne trgovine z mamili: narkoscena je zlasti zaživela v nočnih lokalih, kjer je bilo mogoče mamila naročiti skupaj s pijačo
SSKJ²
nárkotést -a in nárko tést -a m (ȃ-ẹ̑)
preveritev vsebnosti narkotikov v organizmu: narkotest je potrdil, da je oseba pod vplivom narkotikov
SSKJ²
narkótičen -čna -o prid.(ọ́)
nanašajoč se na narkotike ali narkozo: narkotično sredstvo / rastlina ima narkotično moč / narkotično delovanje / biti v narkotičnem stanju
    narkótično prisl.:
    snov deluje narkotično
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
narkótik -a m (ọ́)
1. sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečine; mamilo: uživati narkotike; zastrupiti se z narkotikom; močen narkotik; naravni, umetni narkotiki; učinkovanje narkotika
2. med. sredstvo za narkozo, omamilo: inhalacijski narkotik
SSKJ²
narkotizêr -ja m (ȇ)
med. anestezist: bolnik odgovarja na vprašanja narkotizerja
SSKJ²
narkotizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med. dati narkozo, omamiti: narkotizirati bolnika z etrom
    narkotizíran -a -o:
    narkotiziran bolnik; spi, kakor bi bil narkotiziran
SSKJ²
narkóza -e ž (ọ̑)
med. umetno povzročena neobčutljivost telesa, omama: pri operacijah uporabljati narkozo / prebuditi se iz narkoze; bolnik leži v narkozi / dati narkozo / maska za narkozo
SSKJ²
narkózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na narkozo: narkozna globina / narkozna sredstva narkotična sredstva
SSKJ²
naróbe prisl. (ọ̑)
1. izraža položaj ali smer, ki je drugačna kot normalna: obrniti kažipote narobe; obuti nogavico narobe / obračati kolo na desno in narobe; narobe obrnjen portret s hrbtno stranjo spredaj; z glavo navzdol; blago se lika in šiva narobe na narobni strani; sedel je na stol narobe tako, da je bil obrnjen proti naslonjalu; vrteti film narobe nazaj
♦ bot. narobe srčasti list srčasti list, zožen ob peclju
2. izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; ant. prav: narobe se lotiti stvari; narobe narediti, odgovoriti; ravnali bi zelo narobe, če bi vztrajali; ekspr. učijo te ravno narobe, kakor je prav / narobe si razumel moje pojasnilo / ekspr., v povedni rabi: račun je narobe; to je narobe, da ga nisi pozdravil; z nikalnico ne bi bilo narobe, če bi ga poklicali izraža primernost, koristnost česa
● ekspr. če ga ni pravi čas domov, je že narobe so doma v skrbeh; so nejevoljni; ekspr. ni se pripeljal, morda je kaj narobe je bolan; ima težave; pog. med sosedi je marsikaj narobe je v marsičem nesoglasje; iron. v njegovi glavi je nekaj narobe njegove misli in dejanja so nekoliko čudaške; ekspr. tam je vse narobe godijo se neprijetne, težke reči; star. pa dajte tisti denar, če vam ni narobe če morete; če se strinjate; ekspr. z njim je nekaj narobe ni popolnoma zdrav; nima urejenega razmerja do okolice; ekspr. danes je s teboj nekaj narobe imaš skrbi; nisi dobre volje; pog. vse nam gre, hodi narobe povzroča težave; pog. narobe je stopil in si zvil nogo neprimerno, neprevidno
3. ekspr. nasprotno, obratno: prej so se ga ogibali, zdaj je narobe; zlog izgovarja kratko, pa je ravno narobe prav; hlev ima prevelika okna, hiša pa narobe; življenje je boj, pa tudi narobe se sme reči: boj je življenje / oblika je povezana z vsebino in narobe
// uvaja novo trditev namesto prej zanikane: ni dolgočasno, narobe, še zabavno je; dela ni konec, mi smo, narobe, prepričani, da se šele začne; v prid. rabi, nav. ekspr.: narobe junak; to je narobe znanost; takšen red je pravi narobe svet
SSKJ²
naróbečen -čna -o prid. (ọ̑)
nar. severovzhodno, z nikalnico ki ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri; napačen: njegovi sinovi niso narobečni fantje
SSKJ²
naróben -bna -o prid. (ọ̑)
1. v zvezi narobna stran stran, ki ima manj izdelan, manj lep videz kot druga stran: primerjati lice in narobno stran; narobna stran tkanine, usnja / volnene tkanine likamo na narobni strani
2. knjiž. obrnjen, obraten1: gledati narobno sliko obraza v vodi; kronološko zaporedje je lahko tudi narobno od navedenega
// napačen, nepravi: prijeti za narobni konec noža / zavil je v narobno smer
SSKJ²
naróbešnji -a -e prid. (ọ̑)
nar. vzhodnoštajersko napačen, nepravi: narobešnje mišljenje / prijeti bič na narobešnji strani
SSKJ²
narobíti in naróbiti -im dov. (ī ọ́)
teh. narediti rob: narobiti pločevino
SSKJ²
naróčaj tudi naročáj -a m (ọ̑; ȃ)
knjiž. naročje: vzeti otroka v naročaj; držati, imeti kaj v naročaju / naročaj drv; konjem je prinesel naročaj sena
SSKJ²
naróčanje -a s (ọ́)
glagolnik od naročati: naročanje blaga, knjig
SSKJ²
naróčati -am nedov. (ọ́)
1. izražati želje, zahteve
a) da kdo oskrbi, dostavi določeno blago ali opravi določeno storitev: naročati blago pri proizvajalcu; naročati gradbena dela / naročati večerjo v restavraciji; pog., ekspr. naročal je liter za litrom / pog. čevlje (si) vedno naroča pri čevljarju si daje delati
b) navadno s predmetnim odvisnim stavkom da kdo kaj uresniči, opravi: naročal mu je, naj pazi na hišo; naročam vam, da jo prijazno sprejmete
2. določati čas, ob katerem naj kdo kam pride zaradi kake dejavnosti: naročati stranke; za ta mesec pacientov ne naročamo več
    naróčati se v zvezi z na
    postajati (stalni) odjemalec, kupec: naročati se na časopise, revije
SSKJ²
naróčba -e ž (ọ̑)
zastar. naročilo: vabilo na naročbo Novic / še pomnim vašo naročbo
SSKJ²
naróčen1 -čna -o prid. (ọ̑)
zastar. ki se nosi v naročju: naročni otroci / naročni pes hišni pes
SSKJ²
narôčen2 in naróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄)
zastar. ročen2: naročna torbica, ura
SSKJ²
naročeváti -újem nedov. (á ȗ)
naročati: naročevati jedi, pijačo / naročeval mu je, naj piše s poti / naročevati se na časopise
SSKJ²
naročílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na naročilo: naročilni zahtevki
♦ adm. naročilna knjiga knjiga, v katero se vpisujejo naročila
SSKJ²
naročílnica -e ž (ȋ)
adm. listina, s katero naročnik naroča dobavitelju blago ali izvajalcu storitev: izpolniti naročilnico; blok naročilnic
SSKJ²
naročílo -a s (í)
1. izrazitev želje, zahteve, da kdo oskrbi, dostavi določeno blago ali opravi določeno storitev: podjetje ne more izpolniti vseh naročil; naročilo za izdelavo načrta; obročno odplačilo se začne z mesecem naročila / dati, dobiti naročilo / napisati članek po naročilu glavnega urednika
// izražena želja, zahteva, ki naj jo kdo uresniči, opravi: njegovo naročilo, naj si v nesreči pomagajo, so pozabili; poslal mu je denar z naročilom, naj mu kupi knjigo
// v prislovni rabi, v zvezi po naročilu izraža omejitev kake dejavnosti na naročene izdelke: delamo samo po naročilu; čevlji, obleka po naročilu / jedi po naročilu jedi, ki se pripravijo sorazmerno hitro, če jih gost naroči
2. kar se naroča: zmanjšati obseg naročil / naročila proti plačilu v gotovini
♦ gost. jesti po naročilu jedi po naročilu; pravn. naročilo pogodba o opravljanju poslov za drugega; mandat
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
naročítelj -a m (ȋ)
star. naročnik2: naslov naročitelja
SSKJ²
naročíti -ím dov., naróčil (ī í)
1. izraziti željo, zahtevo
a) da kdo oskrbi, dostavi določeno blago ali opravi določeno storitev: podjetje je naročilo za deset milijonov blaga; naročiti stroje iz tovarne; naročiti gradbena dela pri najboljšem ponudniku; pisno, ustno naročiti; naročiti po telefonu / gostje pridejo, naročijo in plačajo; naročiti skodelico kave; naročiti (si) sadni sok; elipt., pog. naročiti dva deci / pog. naročiti čevlje pri čevljarju dati delati; naročiti opremo v tujini; naročiti telefonski pogovor sporočiti telefonistu, s katerim naročnikom se želi govoriti; naročiti sobo v hotelu rezervirati
b) da kdo kam pride zaradi kakega opravila: naročiti delavce za popravilo hiše / naročil je taksi, da ga je peljal na postajo
c) navadno s predmetnim odvisnim stavkom da kdo kaj uresniči, opravi: tovarišem je naročil, naj molčijo; naroči mu, naj se pravočasno pripravi / naročili so jim ubogati / pog. naročil mu je pozdrave za domače naj pozdravi domače
2. določiti čas, ob katerem naj kdo kam pride zaradi kake dejavnosti: naročiti pacienta za ponoven pregled; zdravnik ga je naročil čez dva meseca; krojač me je naročil za sredo / naročil sem jo pri okulistu
● pog. pri mojem bratu so naročili bratova žena je noseča; kakor bi ga naročil, je stopil v hišo v najbolj primernem, pravem času; vreme je, kot bi ga naročil zelo lepo, ugodno
    naročíti se v zvezi z na
    postati (stalni) odjemalec, kupec: naročiti se na časopis, revijo; na zbirko se lahko naročite vnaprej
    naročèn -êna -o:
    naročen film; biti naročen na časopis; naročen sem pri zdravniku; naročene knjige; naročeno blago; vreme je kakor naročeno; sam.: natakar je prinesel naročeno
SSKJ²
naróčje -a s (ọ̑)
1. prednji del telesa v sedečem položaju od trebuha do kolen: pramen svetlobe osvetljuje naročje sedeči figuri; položiti glavo v materino naročje; sesti komu v naročje; v naročju je držala odprto knjigo; prazno naročje; pren. spustiti krsto zemlji v naročje
// vznes. varstvo, zavetje: domovina, vrnil se bom v tvoje naročje / z oslabljenim pomenom hiteti v naročje gora
2. s predlogom prostor med eno ali obema upognjenima rokama in prednjim delom telesa: drva so ji začela padati iz naročja; vzeti otroka v naročje; držati, nesti v naročju; hodila je po sobi z dojenčkom v naročju
3. z rodilnikom količina, ki gre med upognjeni roki in prednji del telesa: prinesti dve naročji drv; vreči živini naročje sena; ekspr. natrgal je celo naročje rož
● ekspr. metati se komu v naročje naglo, živahno objemati koga; zelo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; šalj. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu; knjiž. biti v Morfejevem naročju spati; to mu je padlo v naročje kot zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda
SSKJ²
naróčnica1 -e ž (ọ̑)
arheol. zapestnici podoben okrasni predmet, ki se nosi na lakti ali nadlakti: nad komolcem je imela srebrno naročnico; uhani, prstani, zapestnice in naročnice
SSKJ²
naročníca2 -e ž (í)
1. ženska, ki naroča kako blago, storitev: nagrado je dobila kot tisoča naročnica knjige; naročnica oglasa
2. ženska, ki se vnaprej naroči na kaj: dolgoletna naročnica revije
SSKJ²
naróčnik1 -a m (ọ̑)
knjiž. valjast predmet za gretje rok, navadno iz krzna; muf, rokovnik2: roke je vtaknila v kožuhovinast naročnik
SSKJ²
naročník2 -a m (í)
1. kdor naroča kako blago, storitev: naročniki prejmejo blago takoj po vplačilu; zadovoljiti naročnike; napraviti pogodbo z naročnikom; naročnik gradbenega objekta, (malega) oglasa / radijski, telefonski, televizijski naročniki
2. kdor se vnaprej naroči na kaj: naročniki imajo popust; pridobivati naročnike za časopis / stalni naročniki revije
SSKJ²
naročnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za naročeno blago, storitev: nakazati, pobirati, poravnati, zvišati naročnino / časopisna, radijska, telefonska naročnina; letna, mesečna naročnina
SSKJ²
naročnínski -a -o (ȋ)
pridevnik od naročnina: naročninski oddelek
SSKJ²
naročníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na naročnike: naročniške ugodnosti, želje
♦ ptt naročniški vod vod od centrale do telefonskega naročnika; zal. naročniška cena cena za naročnike
SSKJ²
národ -a stil. -óda m (á, ọ́)
1. skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest: ljudstvo se je izoblikovalo v narod; izkoriščani, neodvisni narodi / češki, slovenski narod; evropski, azijski narodi / postali smo svoboden narod s svojo državo; vezi manjšine z matičnim narodom; pravica narodov do samoodločbe / Smrt fašizmu – svobodo narodu med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pozdrav udeležencev narodnoosvobodilnega boja; zaključek uradnih dopisov; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941
// s prilastkom taka skupnost, za katero je značilna kaka dejavnost: Grki so pomorski narod / ekspr.: narod hlapcev, poštenjakov; narod pesnikov in mislecev
// skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, skupna preteklost, podoben jezik, običaji; ljudstvo: vpadi barbarskih narodov / nomadski, pastirski narodi / preseljevanje narodov v 6. stoletju
2. v nekaterih družbenih ureditvah večinski, zlasti socialno nižji družbeni sloji: narod je trpel lakoto, mogočniki pa so se zabavali; pesmi je nabral med narodom / izrazi so vzeti iz naroda / nizki, preprosti narod
3. ed., nižje pog. ljudje, ljudstvo: poglej, koliko naroda je prišlo / tepla sta se, narod pa se je zabaval gledalci, opazovalci
4. publ. država: odnosi med narodi
● Organizacija združenih narodov organizacija velike večine držav, katere cilj je krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu; ekspr. staro Avstrijo so imenovali ječo narodov državo, v kateri so nekateri narodi zatirani; publ. pomlad narodov leto 1848 v stari Avstriji, ko so nenemški narodi zahtevali svoje narodne pravice; publ. vrata narodov naravni prehodi med gorovji, skozi katere so potovala ljudstva, zlasti iz Azije v Evropo; red zaslug za narod z zlato zvezdo v socializmu visoko jugoslovansko odlikovanje za družbenopolitične in vojaške zasluge
♦ antr. hamitski, semitski narodi; pravn. zbor narodov od 1953 do 1974 zbor (zvezne skupščine) za varstvo enakopravnosti narodov Jugoslavije; zgod. Društvo narodov po prvi svetovni vojni ustanovljena organizacija večjega števila držav, katere cilj je bil krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu
SSKJ²
národen -dna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na narod:
a) njihov narodni obstoj je ogrožen; narodne meje; narodno ozemlje / narodni buditelj, voditelj; narodni izdajalec / slovenska narodna himna, zastava / narodna nesreča, sramota; narodna osvoboditev / svet za narodno obrambo / narodni muzej; narodno in pokrajinsko gledališče / Narodna galerija; Narodna in univerzitetna knjižnica; od 1894 do 1918 Narodna napredna stranka
b) narodni boji v 19. stoletju; narodni praznik; voditi narodno politiko; boriti se za narodne pravice / biti vzgojen v narodnem duhu; narodni ponos; narodna zavest
c) pouk v narodnem jeziku v materinščini; narodna cerkev cerkvenopravno samostojna cerkev pripadnikov določenega naroda; narodna država država, katere prebivalci so (v veliki večini) pripadniki določenega naroda in imajo vse pravice; narodna jed jed, značilna za kak narod, kako območje; narodna manjšina; narodno vprašanje vprašanje obstoja, svobode, razvoja kakega naroda
2. navadno v povedni rabi narodno zaveden: zlasti nižja inteligenca je bila narodna
3. ljudski: narodni običaji / narodne pesmi, pripovedke; narodno blago / godci in drugi narodni umetniki / narodna noša obleka iz krajev nekdanje ljudske noše, zlasti za okras prireditev; narodne vezenine; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo / pisal je narodne igre / narodna prosveta
● narodni heroj kdor ima red narodnega heroja; red narodnega heroja v socializmu visoko jugoslovansko odlikovanje za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; Narodna banka Jugoslavije nekdaj centralna (emisijska) banka Socialistične federativne republike Jugoslavije; knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod; na osvobojenem ozemlju se je formirala narodna oblast oblast narodnoosvobodilnih odborov; narodno vozilo glede na uporabnost, ceno najbolj pogosto vozilo v državi; ljudsko vozilo
♦ ekon. narodni dohodek novo ustvarjena vrednost v družbeni skupnosti v določenem razdobju, izražena v denarju; narodno gospodarstvo gospodarstvo določene države; zgod. narodni davek davek, ki so ga zavedni Slovenci prostovoljno dajali Osvobodilni fronti (slovenskega naroda) med narodnoosvobodilnim bojem; (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve, narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja; Narodni svet najvišji politični organ, ki so ga sestavljali zastopniki slovenskih strank, ustanovljen avgusta 1918; narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848; narodna straža v revoluciji 1848 oborožene enote pristašev revolucije na Slovenskem; ob razpadu Avstro-Ogrske pomožne krajevne enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem
    národno prisl.:
    narodno mešano ozemlje; narodno mlačen, zaveden človek; sam.: biti navdušen za narodno
SSKJ²
národič -a m (á)
ekspr. manjšalnica od narod: to je narodič z visoko kulturo / mali evropski narodiči
SSKJ²
narodíti -ím dov., naródil (ī í)
zastar. roditi: narodila je veliko otrok; narodil se je v kmečki hiši
    narôjen tudi narojèn -êna -o:
    1. deležnik od naroditi: ljudje smo narojeni v ta svet
    2. izvoren, podedovan: narojeni pesniški dar; narojena danost
SSKJ²
naródnik tudi národnik -a m (ọ̑; á)
v carski Rusiji, v drugi polovici 19. stoletja pristaš narodništva: narodniki in dekabristi
SSKJ²
naródniški tudi národniški -a -o prid. (ọ̑; á)
nanašajoč se na narodnike ali narodništvo: narodniško gibanje / narodniški socializem / narodniški pisatelj
SSKJ²
naródništvo tudi národništvo -a s (ọ̑; á)
v carski Rusiji, v drugi polovici 19. stoletja politično in literarno gibanje, ki vidi nosilca družbenega razvoja v ruski vaški skupnosti: pristaš narodništva / navdušiti se za narodništvo
SSKJ²
narodnják -a m (á)
1. kdor z mišljenjem, ravnanjem (zelo) kaže narodno pripadnost, zavednost: bil je goreč, zaveden narodnjak; narodnjaki in nemškutarji
// zgod., v drugi polovici 19. stoletja pristaš narodno usmerjenega slovenskega meščanskega tabora: volilni shod narodnjakov
2. pog., ekspr. kdor izvaja, posluša narodno-zabavno glasbo: rad posluša narodnjake
SSKJ²
narodnjákar -ja m (ȃ)
slabš. kdor z mišljenjem, ravnanjem kaže navadno navidezno, pretirano narodno pripadnost, zavednost: zanesenjaški narodnjakarji
SSKJ²
narodnjákarstvo -a s (ȃ)
slabš. mišljenje, ravnanje, s katerim se (zelo) kaže navidezna, pretirana narodna pripadnost, zavednost: napadal, smešil je njihovo narodnjakarstvo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
narodnjákinja -e ž (á)
1. ženska, ki z mišljenjem, ravnanjem (zelo) kaže narodno pripadnost, zavednost: goreča narodnjakinja
2. pog., ekspr. ženska, ki izvaja, posluša narodno-zabavno glasbo: čeprav je po duši narodnjakinja, se rada zabava na rokovskih koncertih
SSKJ²
narodnjáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na narodnjake ali narodnjaštvo: narodnjaške fraze / narodnjaški list
SSKJ²
narodnjáštvo -a s (ȃ)
1. mišljenje, ravnanje, s katerim se (zelo) kaže narodna pripadnost, zavednost: ostal je zvest svojemu narodnjaštvu; lažno rodoljubje in plitvo narodnjaštvo
2. knjiž. narodništvo
SSKJ²
národno... prvi del zloženk (á)
nanašajoč se na naroden: narodnokulturen, narodnoosvobodilen
SSKJ²
národnobudíteljski -a -o prid. (á-ȋ)
nanašajoč se na narodne buditelje: narodnobuditeljska in narodnoobrambna prizadevanja
SSKJ²
národnogospodárski -a -o prid. (á-á)
nanašajoč se na narodno gospodarstvo: narodnogospodarski sistem / narodnogospodarske potrebe
SSKJ²
národnokultúren -rna -o prid. (á-ȗ)
nanašajoč se na kulturo naroda: narodnokulturna organizacija, ustanova / narodnokulturno delo
SSKJ²
národnoobrámben -bna -o prid. (á-ȃ)
nanašajoč se na obrambo, ohranitev naroda: narodnoobrambna organizacija; narodnoobrambno društvo / narodnoobrambni članki
SSKJ²
národnoosvobodílen -lna -o prid. (á-ȋ)
nanašajoč se na narodno osvoboditev: narodnoosvobodilna gibanja v Afriki
// nanašajoč se na osvoboditev jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno: krepitev narodnoosvobodilnega gibanja po italijanski kapitulaciji / narodnoosvobodilni boj; narodnoosvobodilni odbor osnovni organ oblasti narodnoosvobodilnega gibanja jugoslovanskih narodov; Slovenski narodnoosvobodilni svet [SNOS] najvišje predstavniško telo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja; Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije
SSKJ²
národnoprosvéten -tna -o prid. (á-ẹ̑)
nanašajoč se na narodno prosveto: narodnoprosvetne organizacije / narodnoprosvetno delo
SSKJ²
národnoradikálen -lna -o prid. (á-ȃ)
nanašajoč se na narodne radikale: bil je pristaš narodnoradikalne stranke
SSKJ²
národnost -i ž (á)
1. pripadnost določenemu narodu: sramovati se, zavedati se svoje narodnosti / biti slovenske, srbske narodnosti / ekspr. utrjevati narodnost narodno zavest
// knjiž. značilnosti kulture, zavesti določenega naroda, ljudstva: narodnost v arhitekturi
2. polit. narodna manjšina: pripadniki italijanske, madžarske narodnosti v Sloveniji; narodi in narodnosti
3. etnična skupnost sploh: pripadniki drugih narodnosti; ekspr. mešanica narodnosti / buržoazija vladajoče narodnosti vladajočega naroda
SSKJ²
národnosten -tna -o prid.(á)
nanašajoč se na narodnost: narodnostna osveščenost, zavest / narodnostna vzgoja / narodnostna nasprotja; narodnostno zatiranje / narodnostni boji; narodnostna politika
// naroden: slovenska narodnostna skupnost / državne in narodnostne meje / narodnostna manjšina
    národnostno prisl.:
    narodnostno mešano ozemlje; narodnostno neopredeljen
SSKJ²
národnostnik -a m (á) pog.
poslanec madžarske, italijanske narodne skupnosti v slovenskem parlamentu: narodnostnika sta glasovala za novelo zakona
SSKJ²
národnovzgójen -jna -o prid. (á-ọ̑)
nanašajoč se na vzgojo v narodnem duhu: narodnovzgojno delo / narodnovzgojne organizacije
SSKJ²
narodo... prvi del zloženk
nanašajoč se na narod: narodoljub, narodopisen
SSKJ²
narodopísec -sca m (ȋ)
strokovnjak za narodopisje: strokovno posvetovanje narodopiscev
SSKJ²
narodopísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na narodopisje: narodopisna razstava / narodopisni muzej; narodopisno blago dokumenti ljudske kulture
SSKJ²
narodopísje -a s (ȋ)
veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov: razvoj narodopisja / Inštitut za slovensko narodopisje
SSKJ²
narodoslôven -vna -o prid. (ȏ)
etnografski, etnološki, narodopisen: narodoslovna razprava
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
narodoslôvje -a s (ȏ)
etnografija, etnologija, narodopisje
SSKJ²
narodotvóren -rna -o prid. (ọ̄)
ki ima sposobnost ustvarjati, vzdrževati narodno zavest, občutek pripadnosti določenemu narodu: narodotvorna politika; narodotvorna zavest; narodotvorna vloga slovenskega jezika
SSKJ²
národov -a -o prid. (á)
nanašajoč se na narod: narodov blagor; narodova prihodnost; narodova volja / narodov voditelj narodni / ta pisatelj dobro pozna narodovo življenje življenje socialno nižjih družbenih slojev
SSKJ²
narodoznánstvo -a s (ȃ)
star. etnografija, etnologija, narodopisje
SSKJ²
narógati se -am se dov. (ọ̄)
knjiž. zadovoljiti svojo potrebo, željo po roganju: ni se mu mogel narogati
SSKJ²
narogovíliti se -im se dov. (í ȋ)
ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po rogoviljenju: nakričali so se in narogovilili
SSKJ²
narojênost -i ž (é)
dejstvo, da je kdo kje rojen: narodnost ni samo narojenost in celo ne samo kulturna narejenost, temveč je tudi razsežnost duha
SSKJ²
nárok -a m (á)
pravn. sodelovanje strank s sodiščem, razpisano v postopku za določen čas in kraj: odložiti, opraviti narok; vabiti stranke na narok; narok za glavno razpravo bo v sredo / dražbeni, poravnalni narok
SSKJ²
narokávec -vca m (ȃ)
nav. mn., knjiž. narokavnik: klotasti narokavci
SSKJ²
narokávnik -a m (ȃ)
nav. mn. iz blaga narejen, do komolca segajoč ščitnik za rokav: natikati si narokavnike / v pisarni je sedel v črnih narokavnikih
SSKJ²
narókvica -e ž (ọ̑)
arheol. zapestnici podoben okrasni predmet, ki se nosi na lakti ali nadlakti: v grobu so našli prstane, ogrlice in narokvice
SSKJ²
narópati -am dov. (ọ̑)
z ropanjem priti do česa: te dragocenosti so naropali po gradovih; veliko so naropali / ekspr. blagajnik je naropal petdeset tisoč evrov pridobil z goljufijo, poneverbo
SSKJ²
nárt -a m (ȃ)
anat. del noge pod gležnjem: stopil mu je na nart / boli ga v nartu
SSKJ²
nárteks -a m (ȃ)
arhit. pokrito preddverje pri bizantinskih, starokrščanskih ali drugih cerkvah:
SSKJ²
nárten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na nart: nartne kosti / nartni del čevlja; nartni jermen pri sandalih
SSKJ²
nártnica -e ž (ȃ)
anat. vsaka od sedmih kosti v nartu: počena nartnica
SSKJ²
nártnik -a m (ȃ)
nav. mn., zool. majhne, na Malajskih in Filipinskih otokih živeče polopice z zelo velikimi očmi in zelo podaljšanimi nartnimi kostmi, Tarsioidae: loriji, lemurji, makiji in nartniki
SSKJ²
narúšiti -im, in narušíti in narúšiti -im dov. (ú ȗ; ī ú)
nekoliko porušiti, razrušiti: potres je narušil stare stavbe; opuščen kozolec se je narušil
// publ. nekoliko pokvariti, poslabšati: narušiti ravnotežje sil; zdravje se mu je narušilo
    narúšen -a -o:
    narušen zid; narušeno zdravje
SSKJ²
narvál tudi nárval -a m (ȃ; ȃ)
zool. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga, Monodon monocerus: oglašanje narvalov / rog narvala
SSKJ²
nasàd -áda m (ȁ á)
1. zemljišče, na katerem rastejo rastline v določeni razvrstitvi: iti skozi nasad / hmeljev, oljčni nasad; nasad bombaža, krompirja, vinske trte; riževa polja in tobačni nasadi / intenzivni, poskusni nasadi; javni nasad park; plantažni, terasasti nasad
// rastline, ki rastejo v taki razvrstitvi: pobočje je pokrival bukov nasad; neznanci so poškodovali nasade v parku / obnavljati, redčiti nasad / cesta z nasadi
2. agr. jajca, ki se istočasno valijo: pokazal mu je, kje je nasad / kupiti jajca za nasad / nasad jajc
3. etn. snopi, položeni v dveh vzporednih vrstah, ki se istočasno mlatijo: na podu so napravili nasad; mlatijo že osmi nasad / zlagati snope v nasad / nasad snopja
♦ agr. mešani nasad v katerem raste več vrst rastlin, rastlinskih sort; biol. nasad bakterij kultura
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nasáden1 -dna -o prid. (ȃ)
knjiž. nanašajoč se na nasad: nasadno sadjarstvo / nasadna rastlina
SSKJ²
nasáden2 -dna -o prid. (ā)
teh. namenjen za nasajanje, natikanje: nasadni ključ; nasadna ročica
SSKJ²
nasadílo -a s (í) teh.
1. priprava, ki nosi vratno, okensko krilo in omogoča odpiranje, zapiranje: izdelovati nasadila; premer nasadila / francosko, šarnirsko nasadilo
2. koničasti konec orodja, na katerega se pritrdi ročaj:
SSKJ²
nasadíšče -a s (í)
anat., v zvezi nasadišče mišice mesto na kosti, kjer se mišica končuje:
SSKJ²
nasadítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od nasaditi: nasaditev sadnega drevja / nasaditev vinogradov / nasaditev na konico
SSKJ²
nasadíti -ím dov., nasádil (ī í)
1. spraviti, pritrditi orodje na ročaj: nasaditi cepin, sekiro, vile / vojaki so nasadili bajonete na puške
// namestiti vrata, okno na tečaje: nasaditi oknico, vrata / nasaditi kolo
2. postaviti sadike v zemljo, kjer bodo rastle: nasaditi drevesa; letos so nasadili precej krompirja / nasaditi vrt z okrasnim grmičevjem; pren., ekspr. v poročilo je nasadil samih rožic
3. ekspr. nabosti, natakniti: vzel je vilice in nasadil pečenko; nasaditi na konico noža; poskušal je nasaditi ribo z ostmi; nasadil se je na koničasto rogovilo / podivjani bik se je zaletel proti njemu in ga nasadil na roge
// dati, namestiti: nasaditi čepico na kljuko; nasadil si je klobuk na glavo in odšel / kipu so odbili glavo in mu nasadili drugo
4. agr. dati valiti: nasadili so dvajset jajc / nasaditi kokoš
● ekspr. žena mu je nasadila roge imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi
    nasajèn -êna -o
    1. deležnik od nasaditi: z drevjem nasajen vrt; krompir je že nasajen; sekira, nasajena na dolgo toporišče; majavo nasajena pila; pokrivalo je imela postrani nasajeno / na kratke noge nasajeno telo; oblaki so bili kakor nasajeni na vrhove visokih smrek
    2. pog., ekspr. nerazpoložen, razdražljiv: biti nasajen; ni vedela, zaradi česa je nasajen
    ●     ekspr. glavo ima na pravem mestu nasajeno zna pametno, premišljeno ravnati; ekspr. danes je nekam kratko nasajen slabe volje, odrezav
SSKJ²
nasájanje -a s (á)
glagolnik od nasajati: spomladansko nasajanje rastlin / nasajanje jajc
SSKJ²
nasájati -am nedov. (á)
1. spravljati, pritrjevati orodje na ročaj: nasajati sekiro, vile
// nameščati vrata, okno na tečaje: nasajati vrata / pomagal mu je dvigniti voz in nasajati kolo
2. postavljati sadike v zemljo, kjer bodo rastle: nasajati sadno drevje, vinsko trto / nasajali so nove vinograde
3. ekspr. nabadati, natikati: nasajati meso na vilice
// dajati, nameščati: mati je nasajala otroku kapo na glavo
● ekspr. žena mu je nasajala roge imela je spolne odnose z drugimi moškimi
4. agr. dajati valiti: nasajati jajca kokošim / nasajati kokoš na gnezdo
5. etn. zlagati snope v nasad: snope so nasajali po vsem podu
SSKJ²
nasajênost -i ž (é)
pog. nerazpoloženost, razdražljivost: te besede je izrekel brez nasajenosti / v nasajenosti ji je marsikaj izrekel
SSKJ²
nasamáriti -im dov. (á ȃ)
nižje pog. prevarati, ukaniti: pazi, da te ne bodo nasamarili
SSKJ²
nasánjati -am dov. (á)
ustvariti, izoblikovati v sanjah, sanjarijah: ženska, ki jo je nasanjala njegova ljubezen; nasanjati si različne podobe
    nasánjati se 
    zadovoljiti svojo potrebo, željo po sanjanju, sanjarjenju: tam se je lahko o tem nasanjal; pren., ekspr. srce se še ni nasanjalo
SSKJ²
nasánkati -am dov. (ȃ) pog., ekspr.
1. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: nasankali smo; nisi zadnji, ki je nasankal zaradi tega
2. prevarati, ukaniti: pošteno si me nasankal; nasankali so se, ker so mu verjeli
    nasánkati se 
    zadovoljiti svojo potrebo, željo po sankanju: letos smo se nasankali in nasmučali
SSKJ²
nasében -bna -o prid. (ẹ̑)
filoz. ki obstaja neodvisno od človeške zavesti: nasebna obstojnost biti
♦ geom. nasebna senca senca na ploskvi, skozi katero naj bi svetlobni žarki izstopali
SSKJ²
nasébnost -i ž (ẹ̑)
filoz. lastnost, značilnost nasebnega: nasebnost stvari
SSKJ²
naséči -séčem dov., naséci nasecíte; nasékel nasékla (ẹ́)
nar. nakositi: naseči travo za prašiče / zaradi suše se je seno slabo naseklo
SSKJ²
nasédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od nasedati: nasedanje ladij / naivno nasedanje govoricam
SSKJ²
nasédati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄)
1. med plutjem prihajati na oviro, ki onemogoča nadaljnje premikanje: na tem kraju ladje pogostokrat nasedajo
2. nav. ekspr. dajati se prevarati, ukaniti: nasedati klevetam; mladi ljudje s podeželja nasedajo miku mesta; nasedati prevarantom
SSKJ²
nasedéti se -ím se dov. (ẹ́ í)
zadovoljiti svojo potrebo, željo po sedenju: pohitimo, se bomo že še nasedeli / ekspr. v ječi se bodo nasedeli
SSKJ²
nasedlína -e ž (í)
metal. kar se prime na steno plavža: odstraniti nasedlino
SSKJ²
nasejáti -sêjem dov., nasêj in nasèj; nasejál (á ȇ)
dati seme v zemljo, kjer bo vzklilo: nasejali so nekaj ajde; nasejati žito; radiča se je dosti nasejalo / semena nasejati; pren., ekspr. nasejati malodušje in nezaupanje med ljudi
    naseján -a -o:
    žito je nasejano / ekspr. gosto nasejane hiše
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nasèk -éka m (ȅ ẹ́)
teh. vzporedni grebeni na pili: pila z gostim nasekom / dvojni nasek križajoča se naseka
SSKJ²
nasékanec -nca m (ẹ̑)
nekdaj večji žebelj za okovanje cokel:
SSKJ²
nasékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s sekanjem priti do določene količine česa: nasekati drva za zimo / nasekali so dva kubična metra kamenja
2. s sekanjem narediti zarezo, zareze: nasekati bruno
♦ teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili
3. pog., ekspr. natepsti, pretepsti: otroke je velikokrat nasekal; pošteno koga nasekati
// premagati: nasekati nasprotnika / na tekmovanju je vse nasekal
    nasékati se pog., ekspr.
    napiti se (alkoholne pijače): včeraj so se ga nasekali
    nasékan -a -o:
    biti zelo nasekan; nasekana drva
SSKJ²
nasekávati -am nedov. (ȃ)
1. s sekanjem delati zarezo, zareze: sekal je veje in hkrati nasekaval skorjo
♦ teh. nasekavati pile
2. zastar. sekati: dolgo je nasekaval hrast, preden je ta padel
SSKJ²
nasekljáti -ám dov. (á ȃ)
1. s sekljanjem narediti (zelo) majhne, drobne dele: nasekljati čebulo, česen / nasekljati peteršilj za juho
2. nav. ekspr. s sekljanjem delati majhne zareze, zarezice: nasekljati površje palice
SSKJ²
nasekováti -újem nedov. (á ȗ)
s sekanjem delati zarezo, zareze: nasekovati led
♦ teh. nasekovati pilo
SSKJ²
nasélbina tudi naselbína -e ž (ẹ̑; í)
1. arheol. naselje prvotnih prebivalcev, navadno manjše: graditi, utrditi naselbino; naselbina z obrambnim nasipom / koliščarska ali mostiščarska, rimska, srednjeveška naselbina
2. star. zaselek, naselje: rodil se je v sosednji naselbini; mestna, poljedelska naselbina / počitniška naselbina
3. v etnično tujem okolju živeča skupina pripadnikov kake narodnosti, države; kolonija: naselbina jugoslovanskih izseljencev
SSKJ²
nasélbinski in naselbínski -a -o prid. (ẹ̑; ȋ)
1. nanašajoč se na naselbina 1: arheologi so odkrili nove naselbinske ostanke, sledove
2. urb. nanašajoč se na naselje: naselbinska enota; naselbinsko jedro mesta / naselbinske in arhitekturne značilnosti pokrajine / to mesto je dobro ohranjen naselbinski spomenik
SSKJ²
nasélek -lka m (ẹ̑)
zaselek, naselje: hribovski naselek
SSKJ²
naselíšče -a s (í)
1. knjiž. kraj, prostor naselitve: določiti naselišče; meje naselišča
2. star. zaselek, naselje: imenovala mu je vasi, naselišča v dolini
SSKJ²
naselítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od naseliti: gosta naselitev prebivalstva; stalna naselitev / naselitev praznih hiš, nenaseljenega ozemlja
SSKJ²
naselíti -sélim dov. (ī ẹ́)
napraviti, da kdo pride kam prebivat, živet: naseliti koga na nenaseljenem ozemlju; begunce so naselili po vaseh; začasno naseliti / naseliti divjad v lovišče, ribe v akvarij
// z naselitvijo napraviti, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: prazna območja so naselili s tujimi kmeti; deželo bi bilo treba gosteje naseliti / evropski vzhod so naselili Slovani z naselitvijo zavzeli, zasedli
    naselíti se 
    priti kam prebivat, živet: naseliti se na deželi, ob reki; začasno, za stalno se naseliti / tod so se naselila germanska plemena / po kotih so se naselili pajki / plesen se naseli na liste in plodove; pren., ekspr. v hišo se je naselila bolezen, skrb; v njegovem srcu se je naselil mir
    naséljen -a -o:
    ozemlje je bilo naseljeno že v ledeni dobi; gosto, strnjeno naseljeno območje; stalno naseljen
SSKJ²
naselítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na naselitev: naselitvena zgodovina / naselitvene možnosti na kakem prostoru
♦ urb. naselitveni prostor; zgod. naselitveni tok
SSKJ²
nasélje -a s, rod. mn. nasélij tudi nasélj (ẹ̑)
del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: to naselje ima dvesto, pet tisoč prebivalcev; naselje se naglo razvija, širi; elektrificirati naselje; hribovsko, primorsko, srednjeveško naselje; raztreseno, strnjeno naselje / skozi naselje je vozil počasneje; hoditi po naselju; ceste, ulice v naselju / mestno, vaško naselje / mesta in naselja / ekspr. celo naselje že govori o tem vsi prebivalci naselja
// navadno s prilastkom skupina zgradb v takem delu glede na določeno značilnost: barakarsko, cigansko, divje, industrijsko, olimpijsko, stanovanjsko naselje / Savsko, študentsko naselje (v Ljubljani)
♦ arheol. koliščarsko ali mostiščarsko naselje koliščarska ali mostiščarska naselbina; rib. ribje naselje večja skupina morskih rib iste vrste ali različnih vrst, ki živi na istem prostoru, kraju; urb. spalno naselje naselje, katerega prebivalci so večinoma zaposleni zunaj kraja bivanja
SSKJ²
naséljenec -nca m (ẹ́)
kdor se naseli na kakem nenaseljenem, redko naseljenem območju: naseljenci so gojili govedo in krčili gozdove; izgnali so tuje naseljence; prvi naseljenec si je postavil kočo ob reki / z novimi naseljenci se je mesto gospodarsko zelo okrepilo
♦ agr. naseljenci mikroorganizmi, ki živijo v mleku
SSKJ²
naséljenost -i ž (ẹ́)
značilnost naseljenega: na agrarnih območjih naseljenost upada; gosta, redka naseljenost; naseljenost ozemlja, območja / gostota naseljenosti število prebivalcev na km2
SSKJ²
naséljenski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na naseljence: naseljenske vasi / naseljensko delo
SSKJ²
naseljeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na naseljevanje: velika naseljevalna akcija / naseljevalni načrti
SSKJ²
naseljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od naseljevati: naseljevanje tujcev med domačine / naseljevanje kozorogov
SSKJ²
naseljeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati, da kdo pride kam prebivat, živet: izgnance naseljujejo po odročnih krajih; naseljujejo jih samo začasno / naseljevati fazane, jerebice na to območje
// z naseljevanjem delati, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: naseljevati nenaseljene kraje; obmejna območja so naseljevali z ljudmi iz notranjosti / večino otoka naseljujejo domačini zavzemajo, zasedajo
    naseljeváti se 
    prihajati kam prebivat, živet: na tem ozemlju so se naseljevala različna plemena / ob jezeru se naseljujejo ptice; pren., ekspr. ob branju te knjige se v bralca naseljuje nelagodnost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
naseljív -a -o prid. (ī í)
ki se da naseliti: naseljivo območje / iskanje naseljivih planetov
SSKJ²
nasélnik -a m (ẹ̑)
knjiž. naseljenec: prvi, stari, tuji naselniki
SSKJ²
nasesáti se -ám se [nasəsati se in nasesati se] dov. (á ȃ)
s sesanjem se nasititi: tele se je že nasesalo; stenica se nasesa krvi; pren., ekspr. nasesati se resnice, svetlobe
SSKJ²
nasésti -sédem dov., stil. nasèl naséla; nam. nasést in nasèst (ẹ́ ẹ̑)
1. med plutjem priti na oviro, ki onemogoča nadaljnje premikanje: jadrnica je nasedla na čereh; ladja je nasedla s premcem / kit je nasedel na plitvini
2. nav. ekspr. dati se prevarati, ukaniti: dijak jima je nasedel; nasesti govoricam, obljubam, tuji propagandi; na to zvijačo vam ne bom več nasedel; zelo naivno so nasedli zgovornemu trgovcu
SSKJ²
nasévati -am nedov. (ẹ́)
zastar. sejati1: nasevati bob, žito
SSKJ²
nashi gl. naši
SSKJ²
nasíčati -am nedov. (ī)
1. delati kaj (zelo) polno česa: rezek vonj nasiča ves prostor; neprijeten duh nasiča zrak; ozračje se je nasičalo z dimom
2. zastar. nasičevati: nasičati lačne ljudi
    nasíčati se ekspr.
    zadovoljevati se: ljubosumno srce se ji je nasičalo ob maščevanju
SSKJ²
nasíčenje -a s (ȋ)
1. glagolnik od nasititi: za nasičenje ne potrebuje veliko hrane / nasičenje nagonov
2. stanje nasičenega: vlažnost zraka je dosegla mejo nasičenja
● ekspr. takih zgledov je v knjigi do nasičenja zelo veliko
SSKJ²
nasíčenost -i ž (ȋ)
lastnost, stanje nasičenega: nasičenost tržišča; nasičenost zraka z bencinskimi hlapi, vlago; doseči mejo nasičenosti / knjiž., ekspr. njegove želje ne poznajo nasičenosti; doživljajska nasičenost
● ekspr. plesati do nasičenosti zelo veliko
SSKJ²
nasičeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. zadovoljevati svojo potrebo, željo po hrani, jedi: odtrguje si od ust, da lahko nasičuje druge; nasičevati se s kruhom; pren. njegova domišljija se nasičuje z branjem
2. delati kaj (zelo) polno česa: prijetne vonjave so nasičevale ozračje; zrak se je nasičeval z gostim dimom
SSKJ²
nasílen -lna -o prid. (ȋ)
1. ki v odnosu do koga uporablja silo, pritisk za uresničevanje svoje volje, zahteve: nasilen človek; kadar je pijan, je zelo nasilen; nasilno, teroristično gibanje / biti nasilen do žensk / človek nasilne narave
// ki se uresničuje z uporabo sile, pritiska: nasilna kolektivizacija; nasilno dejanje, ravnanje; nasilno potujčevanje / nasilna sprememba družbene ureditve
2. nav. ekspr. ki ni v skladu z bistvenimi, resničnimi značilnostmi, zakonitostmi česa: nasilni posegi v knjižni jezik / taka razlaga je očitno nasilna
● publ. umreti nasilne smrti umreti zaradi (posledic) nasilnega dejanja, uboja; ekspr. morje je postajalo vse bolj nasilno razburkano, nemirno
♦ les. biološko nasilno drevo drevo, ki raste, se širi na škodo drugih dreves
    nasílno prisl.:
    nasilno odpeljati, odvzeti; nasilno odpreti vrata s silo, na neustrezen način
SSKJ²
nasílje -a s (ȋ)
dejaven odnos do koga, značilen po uporabi sile, pritiska: nasilje raste, se širi; tam vlada nasilje; upirati se nasilju; biti kaznovan zaradi nasilja; z nasiljem kaj doseči; brezobzirno, duhovno, ekonomsko nasilje; žrtve fašističnega nasilja; nasilje nad delom prebivalstva / delati komu nasilje / knjiž. odmiranje države kot aparata nasilja
// nasilno dejanje, ravnanje: bil je prepričan, da se bodo začela nasilja; krvava nasilja; to je telesno nasilje
// ekspr. dejanje ali ravnanje, ki ni v skladu z bistvenimi, resničnimi značilnostmi, zakonitostmi česa: nasilje nad jezikom / nasilje nad naravo
SSKJ²
nasiljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od nasiljevati: njegovo zalezovanje in nasiljevanje ji je že presedalo / ta zgodba je nasiljevanje resničnosti, življenja
SSKJ²
nasiljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. knjiž. v odnosu do koga uporabljati silo, pritisk za uresničevanje svoje volje, zahteve; biti nasilen: tu ne sme nihče nikogar nasiljevati / nasiljeval ga je na vse mogoče načine, da bi izdal skrivališče / reklama človeka nasiljuje / nasiljevati koga z obiski, vprašanji nadlegovati
2. publ. ne biti v skladu z bistvenimi, resničnimi značilnostmi, zakonitostmi česa: s stanovanjskimi bloki nasiljujejo stare, arhitekturno skladne predele mesta / ta umetnik nasiljuje naravo / nasiljevati svoja čustva proti lastni volji jih kazati drugačna, kot so v resnici
SSKJ²
nasílnež -a m (ȋ)
ekspr. nasilen človek: vsi so se bali nasilneža; brezobziren, surov nasilnež / ta otrok je velik nasilnež / nasilnežu je uspelo upor zadušiti tiranu, oblastniku
SSKJ²
nasílnica -e ž (ȋ)
nasilna ženska: policija je nasilnico aretirala; lažnivka in nasilnica
SSKJ²
nasílnik -a m (ȋ)
ekspr. nasilen človek: nasilnik grozi, da bo razbil vrata; kaznovati, zvezati nasilnika; zvečer ni bil nihče varen pred nasilniki / boj zoper tuje, vladajoče nasilnike tirane, oblastnike
SSKJ²
nasílniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na nasilnike: nasilniška tolpa; nasilniško dejanje, ravnanje / nasilniški vladar; nasilniška oblast
SSKJ²
nasílništvo -a s (ȋ)
lastnost ali ravnanje nasilnega človeka: njegovo nasilništvo presega vse meje / obdobje carskega nasilništva tiranstva, oblastništva
SSKJ²
nasílnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost nasilnega: bali so se ga zaradi njegove nasilnosti / te nasilnosti ne bomo kar tako pozabili nasilnega dejanja, ravnanja / ekspr. nasilnost take razlage je očitna
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nasíloma prisl. (ȋ)
knjiž. nasilno: nasiloma odvleči, uveljaviti; nasiloma zavirati napredek / misel se nasiloma vrine v zavest s silo, proti volji
SSKJ²
nasilováti -újem nedov. (á ȗ)
1. knjiž. v odnosu do koga uporabljati silo, pritisk za uresničevanje svoje volje, zahteve; biti nasilen: nasilovati prijatelje; ob zaostritvi odnosov se je nasilovalo od obeh strani
2. publ. ne biti v skladu z bistvenimi, resničnimi značilnostmi, zakonitostmi česa: te teorije nasilujejo resničnost, življenje
SSKJ²
nasílstvo -a s (ȋ)
knjiž. nasilje: uveljaviti se z brezobzirnim nasilstvom / nasilstvo nad umetniškim delom / ekspr. žrtve njegovih nasilstev so bile zlasti mladoletnice posilstev / ne sme nas prevzeti sebičnost ali nasilstvo nasilnost
SSKJ²
nasíp -a m (ȋ)
nasut in utrjen pas zemljišča: če bi nasip popustil, bi prišlo do katastrofe; graditi, utrjevati, zviševati nasipe; višina, vznožje nasipa; nasipi in rovi / cestni, železniški nasip; reka izpodkopava obrambne nasipe
SSKJ²
nasipálnik -a m (ȃ)
nar. vzhodno lijaku podobna priprava, v katero se kaj stresa, zlasti pri preprostejšem mlinu; grot: nasuti žito v nasipalnik
SSKJ²
nasípanje -a s (ī)
glagolnik od nasipati: nadziral je nasipanje ovsa / nasipanje terena / pesek za nasipanje cest
SSKJ²
nasípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ)
1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: nasipati grah v lonec; odnašali so zemljo in jo nasipali na drugem, nižjem koncu njive / reke poplavljajo in nasipajo / ekspr. žvenk cekinov, ki so si jih nasipali v žepe
2. delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: nasipati cesto; kamenje je pregrobo, da bi z njim nasipali pot
// z nasipanjem delati kaj višje: nasipati tla
    nasípan -a -o:
    hoditi po beli, nasipani cesti nasuti
SSKJ²
nasipávanje -a s (ȃ)
glagolnik od nasipavati: nasipavanje cest / potrebno je dodatno nasipavanje zemlje / ta ravnina je rezultat nasipavanja reke
SSKJ²
nasipávati -am nedov. (ȃ)
1. polniti kaj s čim sipkim, drobnim: nasipavala mu je brento / reka nanaša in nasipava kamenje
2. delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: nasipavati ceste
// z nasipavanjem delati kaj višje: tu bo treba še nasipavati
SSKJ²
nasípen -pna -o prid. (ȋ)
ki je za nasipanje: dovoz nasipnega materiala
♦ teh. nasipna teža teža 1 m3 sipkega materiala
SSKJ²
nasipína -e ž (í)
plast peska, proda, mivke, nastala zaradi nasipanja (tekoče) vode, vetra: ravnina je prekrita z nasipino; prodna nasipina; nekaj metrov visoka nasipina / v strugi je več nasipin / prečkati nasipino
SSKJ²
nasípnica -e ž (ȋ)
agr. podolgovati posodi podoben del sejalnika, trosilnika za nasipanje semena, gnojila:
SSKJ²
nasíten -tna -o prid. (í ī)
ki že v manjši količini nasiti: nasitna jed / kosilo je bilo nasitno
SSKJ²
nasítiti -im dov. (í ȋ)
zadovoljiti komu potrebo, željo po hrani, jedi: nasititi otroka; nasititi se sira; nasititi se s krompirjem, ribami; ekspr. nasititi si želodec / ekspr. besede nikogar ne nasitijo; pren. vse je storil, da bi nasitil svojo častihlepnost; nasititi si radovednost
    nasítiti se ekspr.
    naveličati se: dekleta se je že nasitil / teh pesmi se nikoli ne nasitiš
    nasíčen -a -o
    1. deležnik od nasititi: nasičeni in napojeni gostje; ekspr. nasičena lakomnost, radovednost; biti nasičen življenja
    2. ki ima česa v zelo veliki meri: s frazami nasičen članek; z dimom, vlago, vonji nasičen zrak / tržišče postaja nasičeno
    ♦     kem. nasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z eno vezjo; nasičena raztopina raztopina, v kateri se določena snov ne more več raztapljati; teh. nasičena barva barva, ki ima tako sestavo, da učinkuje izrazito, polno
SSKJ²
nasitljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da (hitro) nasititi: nasitljiv otrok; pren. težko je zadostiti njegovi nikoli nasitljivi radovednosti
2. nasiten: nasitljiva hrana
SSKJ²
nasitljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost nasitljivega: hranilna vrednost in nasitljivost mlečnih izdelkov
SSKJ²
naskákati se in naskakáti se -skáčem se, stil. naskákati se -am se dov., naskáčite se, tudi naskákaj se, tudi naskakájte se (á á á; á)
s skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: otroci so se naskakali in naigrali
SSKJ²
naskakoválec -lca [naskakovau̯ca tudi naskakovalca] m (ȃ)
kdor kaj naskakuje: naskakovalci in oblegovalci / ekspr. naskakovalci Mangarta
SSKJ²
naskakoválen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki je za naskakovanje: naskakovalne naprave / naskakovalne čete
2. zastar. napadalen: postajal je vedno bolj ošaben in naskakovalen
SSKJ²
naskakovánje -a s (ȃ)
glagolnik od naskakovati: armada je opustila naskakovanje / naskakovanje svetovnega rekorda / naskakovanje ženskih src
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
naskakováti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati naskok: nasprotnik je začel znova naskakovati; naskakovali so mesta, sovražnikove položaje; naskakovati z boka, z vseh strani
// nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: alpinisti naskakujejo goro s severne strani / naskakovati državni rekord / naskakovati ženska srca
● ekspr. znanstveniki so dolgo naskakovali ta problem so si prizadevali, da bi ga rešili
2. ekspr. grobo, žaljivo nastopati proti komu: zaradi tega so ga vsi naskakovali / naskakovati članek
    naskakujóč -a -e:
    naskakujoča množica; sam.: nekdo od naskakujočih je kriknil
SSKJ²
naskálen -lna -o prid. (ȃ)
vrtn. ki raste na skalah: naskalne in vodne rastline
SSKJ²
naskóčen -čna -o prid. (ọ̑)
1. knjiž. nanašajoč se na naskok: naskočna četa / naskočno vpitje
2. zastar. razgiban, živahen: bil je bister in naskočen
SSKJ²
naskočíti -skóčim dov. (ī ọ̑)
1. narediti naskok: vojaki so znova naskočili; naskočiti nasprotnikovo armado; naskočiti mesto, okope; naskočiti z boka / ekspr. naskočil je fanta in ga udarjal s pestmi
// nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: naskočiti najvišji vrh v pogorju / napovedal je, da bo znova naskočil svetovni rekord / skrbi so ga naskočile
● šalj. poželjivo je naskočil zrezek ga je začel jesti
2. ekspr. grobo, žaljivo nastopiti proti komu: naskočiti koga v tisku / naskočiti vodstvo
SSKJ²
naskòk -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó)
1. nenaden silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti na posamezen vojaški objekt, manjšo skupino nasprotnikovih vojaških sil: naskoki so se ponavljali vse dopoldne; odbiti, pričakovati naskok; popustiti naskokom nasprotnikove vojske; naskok na trdnjavo / pripraviti se na naskok; preiti, pognati se v naskok / vojaki so v naskoku zavzeli bunker; pren., ekspr. napovedati naskok na svetovni rekord; alpinisti so v naskoku osvojili vrh
♦ šport. naskok na telovadno orodje
2. šport. boljši (začetni) položaj pri tekmovanju; prednost: imeti, obdržati naskok; v drugem krogu je naskok še povečal / vodi z desetimi metri naskoka; ekipa si je priborila pet točk naskoka / zmagati z enominutnim naskokom; pren., publ. imeti precejšen naskok v vesoljskih raziskavah
SSKJ²
naskopáriti -im dov. (á ȃ)
ekspr. s skoparjenjem priti do določene količine česa, zlasti denarja: naskopariti veliko denarja, celo premoženje; v teh letih je precej naskoparil
SSKJ²
naskrív prisl. (ȋ)
star. skrivaj, naskrivaj: naskriv izginiti; naskriv poizvedovati, pošiljati poročila
SSKJ²
naskrivàj in na skrivàj prisl. (ȁ)
1. izraža, da se dejanje dogaja okolici neopazno: naskrivaj oditi; naskrivaj prisluškovati, se zbirati / naskrivaj se ozreti
2. izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito; na tihem: naskrivaj mu je žal, da se ni bolj potrudil
SSKJ²
naskrívoma prisl. (ȋ)
star. skrivaj, naskrivaj: naskrivoma se vrniti / naskrivoma pogledovati
SSKJ²
nasláda -e ž (ȃ) nav. ekspr.
1. zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: čutiti, vzbujati naslado; z naslado piti črno kavo; duhovna, spolna naslada; naslada ob bolečini, opolzkem govorjenju; poželenje in naslada / pogovor z njo mi je v naslado / živeti v nasladi
2. kar vzbuja tak občutek: odpovedati se nasladam; dobrote in naslade sveta
SSKJ²
nasláden -dna -o prid.(ā)
nanašajoč se na naslado: nasladne misli, predstave / nasladen občutek / zabave nasladnih meščanov / mislila je, da je lepa, elegantna in nasladna / piti v nasladnih požirkih
    nasládno prisl.:
    nasladno se smejati
SSKJ²
nasladílo -a s (í) knjiž.
1. sredstvo, navadno brez hranilne vrednosti, ki vzbuja zelo prijeten, ugoden občutek, zlasti telesni; mamilo, poživilo: odpovedati se uživanju nasladil; alkohol, kava, tobak in druga nasladila
2. snov, ki daje hrani sladek okus; sladilo: jedem dodajamo dišave, začimbe ali nasladila
SSKJ²
nasladíti se -ím se dov., nasládil se; naslajèn (ī í)
star. naužiti se, razveseliti se: nasladiti se z dobrim vinom / nasladiti se pri dekletu
SSKJ²
nasladkáti -ám dov. (á ȃ)
(nekoliko) sladkati, osladiti: nasladkati sok
    nasladkáti se 
    zadovoljiti svojo potrebo, željo po sladkem: kupil si je bonbone, da bi se nasladkal; pren., ekspr. nasladkati se lepih lic dekleta
SSKJ²
nasládnež -a m (ȃ)
ekspr. kdor se (rad) naslaja: nenasiten nasladnež
SSKJ²
nasládnica -e ž (ȃ)
ekspr. ženska, ki se (rada) naslaja: ona je velika nasladnica / knjiž. noč je preživel pri neki nasladnici vlačugi, prostitutki
SSKJ²
nasládnik -a m (ȃ)
knjiž., ekspr. kdor se (rad) naslaja: on je velik nasladnik
SSKJ²
nasládnost -i ž (ā)
nav. ekspr. lastnost, značilnost nasladnega: nasladnost dotika, pogleda / krotiti svojo nasladnost / predal se je nasladnosti občutka, da je dobrodošel; živeti v izobilju in nasladnosti
SSKJ²
naslága -e ž (ȃ)
knjiž. plast3, sloj: naslaga ilovice, maščobe; debelina naslage / idejna naslaga romana
SSKJ²
naslájanje -a s (á)
glagolnik od naslajati se: spolno naslajanje; naslajanje ob tujih slabostih / z naslajanjem se česa spominjati z naslado
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
naslájati se -am se nedov. (á)
nav. ekspr. imeti, doživljati zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: naslaja se ob njeni lepoti, sramežljivosti, zadregi; naslajati se ob misli na bogastvo, zmago; spolno se naslajati / naslajati se nad lepoto pokrajine / naslajati se s pornografskimi revijami / naslajati se s pijačo
SSKJ²
naslanjáč -a m (á)
udoben stol z naslonjalom za hrbet in roke, navadno oblazinjen: sedeti v naslanjaču; mehek, širok naslanjač
● ekspr. obdržal je predsedniški naslanjač mesto, položaj
♦ zool. vsak od dveh sekalcev za zgornjima glodačema pri zajcih
SSKJ²
naslanjálo -a s (á)
naslonjalo, naslonilo: stol z visokim naslanjalom
SSKJ²
naslánjanje -a s (ā)
glagolnik od naslanjati: pri naslanjanju lestve bi kmalu izgubil ravnotežje / roman kaže naslanjanje na ekspresionizem
SSKJ²
naslánjati -am nedov. (ā)
dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: naslanjati deske na steno / ne naslanjajte koles na zid / naslanjati obraz med dlani, na dlani, v dlani; naslanjati brado, komolce na mizo; pren. mesto naslanja svoj razvoj na staro prometno osnovo
    naslánjati se 
    1. biti v poševnem, nagnjenem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: naslanjati se z rokami na mizo; naslanjati se na ograjo, steno / na enem koncu se ključnica naslanja na prsnico
    2. nav. ekspr., s prislovnim določilom biti v prostorsko neposrednem stiku s čim: jezero se na severu naslanja na hribe; zadnja stran hiše se naslanja ob strmo pobočje / ti prostori se naslanjajo na vežo
    // biti, nahajati se na kakem območju, navadno na večji površini: mesto se naslanja na južno stran hriba
    3. publ., s prislovnim določilom biti odvisen: njegove sedanje pesmi se naslanjajo na ljudskega duha; optimizem se naslanja na povečanje izvoza; gradnja tovarne se naslanja na velike potrebe trga / naslanjati se na zgodovinske vire
    4. publ., navadno v zvezi z na imeti, dobivati pomoč, podporo: ta stranka se naslanja na delavce / naslanjati se na lastne sile
    ●     ekspr. drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal ni delal; je pogosto počival
    ♦     jezikosl. predlogi se naslanjajo na naglašene besede za seboj v govoru se povezujejo z njimi v naglasno enoto, celoto
    naslanjáje star.:
    naslanjaje se na brata, je prišepal do doma
    naslanjajóč -a -e:
    spal je, naslanjajoč glavo na mizo; naslanjajoč se na te dokaze, je zavrnil vse očitke
SSKJ²
naslávljanje -a s (á)
glagolnik od naslavljati: naslavljanje poštnih pošiljk / opustiti naslavljanje poglavij / naslavljanje nadrejenih oseb; spoštljivo naslavljanje
SSKJ²
naslávljati -am nedov. (á)
1. pisati naslov prejemnika pošiljke: naslavljati pošiljke / vsa pisma je naslavljal na brata
2. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga nakazuje samostalnik, in njegovo usmerjenost: naslavljati očitke meščanstvu; naslavljati kritike, pohvale na predsednika
3. knjiž. dajati naslov: naslavljati pesmi, poglavja / naslavljati slike z abstraktnimi naslovi
4. knjiž. v nagovoru, ogovoru uporabljati naslov: naslavljali so ga (z) gospod predsednik; naslavljati koga z doktorjem
SSKJ²
naslédek -dka m (ẹ̑)
knjiž., navadno s prilastkom stvar glede na tisto, iz česar izhaja; posledica: to dejanje bo imelo hude, neprijetne nasledke; nesreča je bila nasledek neprevidnosti; nihče ni vedel, kaj bo nasledek temu; vzrok in nasledek / to ima lahko za nasledek velike spremembe / publ. neoromantika s svojimi koreninami v romantiki in svojimi nasledki v ekspresionizmu vplivi, nadaljevanji
// rezultat, dosežek: ta knjiga je nasledek vztrajnega dela / iron. nasledki njunega prijateljstva so se videli čez devet mesecev
// publ. sklep, zaključek: iz povedanega sledi nekaj zanimivih nasledkov
SSKJ²
nasledíti -ím dov., naslédi in naslêdi; naslédil (ī í)
1. knjiž. neposredno po kom drugem prevzeti njegov položaj, funkcijo; zamenjati, slediti: ne ve se, kdo bo nasledil kralja, mojstra, predsednika / naslediti koga na vodilnem mestu / po očetu je nasledil urejeno gospodarstvo
2. publ. priti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem: uničene freske je nasledil mozaik / pohvalo je nasledila še večja prizadevnost
3. knjiž. podedovati: naslediti očetovo premoženje / barvo oči je nasledila po materi
♦ pravn. neposredno po kom drugem pridobiti njegovo premoženje ali določene pravice
SSKJ²
naslédnica -e ž (ẹ̑)
1. ženska, ki neposredno po kom drugem prevzame njegov položaj, funkcijo: naslednica je kupljeno hišo popravila; naslednica ravnateljice, upravnice / knjiž. naslednica prestola prestolonaslednica
// pravn. ženska ali država, ustanova, ki neposredno po kom drugem pridobi njegovo premoženje ali določene pravice: bila je edina zakonita naslednica / pravna naslednica / države naslednice nekdanje SFRJ
2. država, ustanova, ki je glede na prostor, čas, vrstni red po čem drugem iste vrste: ta organizacija je naslednica predvojne / Jugoslavija je bila ena od naslednic Avstro-Ogrske / avtomatizacija je naslednica mehanizacije / knjiž. zima ni dala svoji naslednici, da bi ogrela ljudi
SSKJ²
naslédnik -a m (ẹ̑)
1. kdor neposredno po kom drugem prevzame njegov položaj, funkcijo: imenovati, izvoliti naslednika; izbrati za naslednika; direktorjev, predsednikov naslednik; predhodnik in naslednik / knjiž. naslednik prestola prestolonaslednik / ekspr. duhovni naslednik / prepustiti grunt nasledniku
// pravn. kdor neposredno po kom drugem pridobi njegovo premoženje ali določene pravice: naslednik je podedovano posestvo prodal; zakoniti naslednik; dedič, kupec in drugi nasledniki / v nekaterih državah podjetje XY in nasledniki / pravni naslednik
2. kar je glede na prostor, čas, vrstni red po čem drugem iste vrste: Prešernovi nasledniki so pravila soneta sprostili / roman je naslednik epa / Češkoslovaška, Jugoslavija in drugi nasledniki Avstro-Ogrske
♦ mat. naslednik števila število, ki je v določenem zaporedju neposredno po kakem drugem številu
3. potomec: njegovi nasledniki še živijo; predniki in nasledniki
SSKJ²
naslédnji -a -e prid. (ẹ̑)
1. ki je glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem iste vrste: takrat ga ni bilo, na naslednjem sestanku je pa spet bil; peto rebro je zdrobljeno, naslednji dve pa zlomljeni / letos ne morem, naslednje leto pa gotovo drugo, prihodnje
2. publ., pri uvajanju naštevanja ta1, tak(le), takšen: dnevni red je naslednji; pismo ima naslednjo vsebino; odgovorite na naslednja vprašanja; sam.: naj vstopi naslednji; publ. v naslednjem bom skušal svoje trditve utemeljiti v svojem tekstu, govoru od tu dalje
SSKJ²
naslédnjič prisl. (ẹ̑)
ob naslednji priložnosti: prvi in drugi dan jo samo pozdravi, naslednjič pa se ji že pridruži
SSKJ²
nasledovánje -a s (ȃ)
glagolnik od nasledovati: nasledovanje nesreče nesreči / nasledovanje posesti / nasledovanje vzornika
♦ pravn. oporočno nasledovanje na podlagi oporoke
SSKJ²
nasledováti -újem nedov. in dov. (á ȗ) star.
1. z dajalnikom prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem; slediti: uvodu nasledujejo kratki opisi običajev / pomladi je nasledovalo suho poletje / zmaga nasleduje zmagi
2. neposredno po kom drugem imeti, prevzemati njegov položaj, funkcijo; zamenjevati, slediti: umrlega direktorja je nasledoval sekretar
3. dedovati, podedovati: nasledovati premoženje / po materi je nasledoval poštenost in dobro srce; ta bolezen se rada nasleduje
4. ravnati se po kom, posnemati: nasledovati svojega vzornika / nasledovati njegovo učenje
♦ pravn. neposredno po kom drugem pridobiti njegovo premoženje ali določene pravice
SSKJ²
naslédstven -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na nasledstvo: izgubiti nasledstvene pravice / nasledstveni zakon; nasledstvena vojna
♦ zgod. nasledstvene države države, nastale na ozemlju Avstro-Ogrske po letu 1918
SSKJ²
naslédstvo -a s (ẹ̑)
1. pridobitev določenega položaja, funkcije neposredno po kom drugem: pravica (do) nasledstva; boji za nasledstvo / priznali so njegovo nasledstvo
// pravn. pridobitev premoženja ali določenih pravic neposredno po kom drugem: prvorojenčeva pravica nasledstva; dedovanje, menjava in druge oblike nasledstva / pravno nasledstvo
2. knjiž. nasledniki: nasledstvo se je odpovedalo svojim pravicam
3. knjiž. dednost: motivirati dejanja z nagoni, nasledstvom
SSKJ²
naslepáriti -im dov. (á ȃ)
oslepariti: nasleparil je starca / nasleparil je veliko denarja s sleparjenjem pridobil
SSKJ²
naslíkati -am dov. (ȋ)
1. upodobiti kaj z barvami, navadno umetniško: naslikati osebo, pokrajino; naslikati na platno, steklo; naslikati z močnimi barvami; dal se je naslikati / naslikati avtoportret / ekspr. fotograf jih je naslikal fotografiral
2. nav. ekspr. opisati, orisati, navadno zelo živo, plastično: pisatelj zna kmeta zelo dobro naslikati; materi je naslikal vso svojo žalost
● pog. kdaj se boš spet naslikal pri nas prišel k nam, nas obiskal
    naslíkati si 
    predstavljati si, zamisliti si: v resnici je potekalo vse drugače, kot si je naslikal; preveč idealno si ga je naslikal
    naslíkan -a -o:
    naslikani liki; mojstrsko naslikan obraz; lepa je, kot bi bila naslikana zelo
SSKJ²
naslíšati se -im se dov. (í ȋ) nav. ekspr.
1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po poslušanju: njenega lepega petja se ni mogel naslišati
2. dolgo časa poslušati: naslišal se je teh njenih zgodb
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
naslómba -e ž (ọ̑)
star. naslonitev: naslomba na stare običaje
// zastar. pomoč, podpora: na mojo naslombo lahko zmeraj računaš
SSKJ²
naslòn -ôna m (ȍ ó)
1. del stola, klopi, namenjen za naslanjanje hrbta, rok: usedel se je v naslanjač in položil roko na naslon; hrbtni, stranski naslon / sedlo z naslonom
// ograja z navadno širšim zgornjim delom, urejenim za naslanjanje rok, telesa: z žametom pokrit naslon lože
2. naslonitev: zavesten naslon na ljudsko umetnost
SSKJ²
naslónek -nka m (ọ̑)
knjiž. naslonjalo, zlasti za roke: sedel je v naslanjaču z rokami na naslonkih
SSKJ²
naslonílo -a s (í)
1. del stola, klopi, namenjen za naslanjanje hrbta, rok: mehko, visoko naslonilo; naslonilo za hrbet, roke; stol brez naslonila / naslonilo stola, zofe
// knjiž. priprava za naslonitev česa sploh: ker je bilo drv preveč, se je naslonilo zlomilo / železno naslonilo za drva zglavnik
2. ograja z navadno širšim zgornjim delom, urejenim za naslanjanje rok, telesa: rokavice je odložila na naslonilo; ložno naslonilo
♦ adm. ploščica za valjem mehanskega pisalnega stroja, na katero se ob vlaganju nasloni papir
SSKJ²
naslonítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od nasloniti: naslonitev dolge lestve jim je povzročila precej težav / vidna je naslonitev na ljudsko pesništvo / zagovarjati naslonitev na napredne sile
SSKJ²
nasloníti -slónim stil. -ím dov., naslônil stil. naslónil (ī ọ́, í)
1. dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: nasloniti lestev na zid; nasloniti ob ograjo prisloniti / naslonil je puško na okno in ustrelil / nasloniti komolce na mizo; nasloniti hrbet na vrata; nasloniti se na lopato, palico; z vso težo se je naslonil na prijatelja; nasloniti se na zid
● knjiž. ladja je naslonila bok ob pomol se je z bokom dotaknila pomola; je pristala ob pomolu
2. publ., navadno v zvezi z na napraviti, da je kaj odvisno: trditve je naslonil na trdne dokaze; knjižni jezik se je naslonil na narečje / nasloniti akcijo na mlajše moči
    nasloníti se 
    1. vzeti, uporabiti kaj za osnovo, izhodišče: nasloniti se na folkloro; prevod se je oblikovno tesno naslonil na izvirnik / proizvodnja se je naslonila na uvoz
    2. s prislovnim določilom poiskati, dobiti pomoč, podporo: vodstvo se je naslonilo na preizkušene kadre; ko je bil v težavah, se je naslonil na prijatelje / nasloniti se na lastne moči
    3. ekspr. uporabiti, izkoristiti kako območje bivanja, nahajanja za uspešno opravljanje določene dejavnosti, naloge: vojaki so se naslonili na gozdne višine in dolgo odbijali nasprotnika; levo krilo vojske se je naslonilo na breg reke
    ●     ekspr. grem se malo naslonit, ob desetih me pa pokličite odpočit se, leč
    naslonívši star.:
    naslonivši se na steno, je začutil v hrbtu ostro bolečino
    naslónjen -a -o
    1. deležnik od nasloniti: stal je, naslonjen na jablano, in govoril; novela je naslonjena na motiv iz ljudske pesmi; vas je naslonjena na položno pobočje
    2. nav. ekspr. ki je v prostorsko neposrednem stiku s čim: severni del Italije je široko naslonjen na evropsko celino / publ. dežela je po reki naslonjena na morje povezana, zvezana z morjem
SSKJ²
naslonjáč -a m (á)
naslanjač: sesti v naslonjač; mehek, usnjen naslonjač
SSKJ²
naslonjáča -e ž (á) zastar.
1. naslanjač: sesti v naslonjačo
2. naslonjalo, naslonilo: naslonjača stola
SSKJ²
naslonjálo -a s (á)
del stola, klopi, namenjen za naslanjanje hrbta, rok: oblazinjeno, visoko naslonjalo; naslonjalo za hrbet, roke / naslonjalo kavča, sedeža / naslonjalo za roke na vratih avtomobila / pomično naslonjalo za noge
SSKJ²
naslónjenost -i ž (ọ́)
lastnost, stanje naslonjenega: zaradi naslonjenosti se je deska ukrivila / publ. gospodarska naslonjenost podeželja na mesta / naslonjenost filma na literarno predlogo
SSKJ²
naslónka -e ž (ọ̑)
1. jezikosl. breznaglasna beseda: raba naslonk
// breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo pred seboj: naslonke in proklitike
2. knjiž. naslonjalo, zlasti za roke: naslanjač z odlomljeno naslonko
SSKJ²
naslónski -a -o (ọ̑)
pridevnik od naslonka 1: naslonska oblika zaimka
SSKJ²
naslòv -ôva m (ȍ ó)
1. navedba imena, priimka in bivališča: napisati, povedati svoj naslov; natančen, nečitljiv naslov; sporočiti na določen naslov; naslov na pismu, pošiljki; sprememba naslova / dobivati pošto na počitniški, privatni, vojaški naslov / dati komu svoj naslov; pog. vaš naslov, prosim / naslov podjetja, šole
// kraj bivanja, prebivanja: predstavil se je, naslova pa ni povedal / iskati koga na napačnem naslovu
2. navadno s prilastkom ime glasbenega, likovnega, literarnega dela: naslov članka, filma, knjige, poglavja; naslov televizijske oddaje; pesem, slika brez naslova; dati, povedati naslov za šolsko nalogo; film z naslovom Na svoji zemlji / izdati knjigo pesmi pod naslovom Poezije / veliki časopisni naslovi napovedujejo konec vojne naslovi časopisnih člankov / drami je dal naslov Hlapci; revija ima, nosi naslov Sodobnost / publ. delovni naslov dela naslov, ki ga nosi delo med nastajanjem
3. s prilastkom beseda, več besed, ki izražajo, označujejo
a) višjo, visoko stopnjo izobrazbe: podeliti naslov doktor znanosti, doktorja znanosti / dobiti, doseči akademski, doktorski naslov
b) višjo, visoko stopnjo na hierarhični lestvici v kaki družbi, organizaciji: imeti pravico do naslova guverner, načelnik / dobiti, podeliti baronski, plemiški naslov; ministrski, vladarski naslov / publ. biti izvoljen v naslov znanstveni svetnik za znanstvenega svetnika
c) publ. visoko stopnjo na jakostni, vrednostni lestvici v kaki športni disciplini, kulturni dejavnosti: dobiti naslov najboljša filmska igralka; obdržati, osvojiti naslov prvaka, zmagovalca / pomeriti se za državne naslove naslove državnih prvakov / naslov heroja, udarnika / častni naslov
č) vrsto glede na medsebojne, zlasti starostne, vljudnostne odnose ljudi: spoštljiv naslov; naslov za odraslega moškega / nagovoriti koga z naslovom gospod
4. pravn., navadno v zvezi pravni naslov zakonska določba, dokument, na osnovi katerega se lahko uveljavlja določena pravica: dokazati, navesti pravni naslov / dedič na podlagi pravnega naslova zakona / izvršilni naslov pravnomočna odločba ali druga listina, s katero se dovoli izvršba
// publ. sklad, fond: dobiti sredstva iz naslova zdravstvenega zavarovanja
5. zastar. oznaka, vzdevek: vzdeli so mu naslov krasnoslovec / delu je dal naslov izvirna povest podnaslov
● publ. braniti naslov prvaka tekmovati za pravico do naslova prvaka, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju; ekspr. obrnil si se na napačen naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel
♦ biblio. prejeti sto naslovov sto različnih časopisov, knjig; ptt brzojavni naslov pri pošti prijavljen skrajšani naslov fizične ali pravne osebe; rač. naslov celice nekdaj število, simbol, ki označuje mesto pomnilne celice v pomnilniku računalnika; šah. mojstrski, velemojstrski naslov
SSKJ²
naslôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na naslov: naslovne črke / naslovna novela, pesem novela, pesem, po kateri ima zbirka naslov; naslovna stran stran na začetku časopisa, knjige z naslovom, imenom avtorja, založbe; naslovna vloga vloga, po kateri ima dramsko, filmsko delo naslov
♦ ptt naslovna pošta pošta, ki odda pošiljko določenemu prejemniku
SSKJ²
naslovíti -ím dov., naslôvil (ī í)
1. napisati naslov prejemnika pošiljke: nasloviti pismo; čitljivo, točno nasloviti / pošiljko je naslovil na očeta
2. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga nakazuje samostalnik, in njegovo usmerjenost: nasloviti besede, zahvalo slavljencu; nasloviti govor, prošnjo, zahtevo na ljudstvo; nanje je naslovil kritiko, da so neodločni / članom društva je odbor naslovil posebno okrožnico je poslal
3. knjiž. dati naslov: avtor pesmi ni naslovil / film so naslovili Lucija
♦ rač. nasloviti celico nekdaj s številom, simbolom označiti mesto pomnilne celice v pomnilniku računalnika
4. knjiž. v nagovoru, ogovoru uporabljati naslov: naslovil ga je (z) gospod, z gospodom
    naslovljèn -êna -o in naslôvljen -a -o:
    pravilno naslovljena pošiljka; prošnja, naslovljena na udeležence tekmovanja
SSKJ²
naslôvje -a s (ȏ)
skupina naslovov, naslovi: pogled bralca najprej pritegnejo fotografije in naslovje
SSKJ²
naslôvljenec in naslovljênec -nca m (ȏ; é)
1. prejemnik pošiljke: naslovljenec in odpošiljatelj / naslovljenec tega pisma ni znan
2. publ. oseba, ki ji je govor namenjen, posvečen: naslovljenec se je zahvalil govorniku za prijazne besede / naslovljenec pesmi
SSKJ²
naslôvljenka in naslovljênka -e ž (ȏ; é)
1. prejemnica pošiljke: naslovljenka je pismo prejela
2. publ. ženska, ki ji je govor namenjen, posvečen: naslovljenka se je govorniku zahvalila za prijazne besede / naslovljenka pesnitve
SSKJ²
naslovljív -a -o prid. (ī í) rač.
iz katerega lahko procesor prebere ali vanj zapiše podatek: digitalni naslovljivi vmesnik; osnovna naslovljiva enota
SSKJ²
naslôvnica -e ž (ȏ)
1. naslovljenka: izročiti pošiljko naslovnici
2. naslovna stran: oblikovati, urediti naslovnico; slika na naslovnici
♦ ptt listek z naslovom, pritrjen na pošiljko, na katero ni mogoče napisati naslova
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
naslôvnik -a m (ȏ)
1. prejemnik pošiljke: naslovnik je pismo, pošiljko prejel; bivališče naslovnika
♦ jezikosl. oseba, osebe, ki jim je jezikovno sporočilo namenjeno
2. knjiž. seznam naslovov: njegovo ime je poiskal v naslovniku
SSKJ²
naslúhniti -em dov. (ú ȗ)
star. prisluhniti: napeto je nasluhnil glasovom / brž ko je nasluhnil, da odhaja v tujino, je o tem obvestil ostale slišal, izvedel
SSKJ²
naslúšati -am, in naslúšati tudi naslušáti -am nedov.(ú; ú á ú)
star. poslušati: naslušal sem, od kod prihaja šum / pazljivo je naslušal vsako besedo
// prisluškovati: potuhniva se, tukaj bom naslušal
    naslúšati se, in naslúšati se tudi naslušáti se
    naslišati se: ne more se je nagledati in naslušati / naslušal se je njenih neumnosti naveličal poslušati
SSKJ²
naslutíti in naslútiti -im dov. (ī ú ū)
nekoliko zaslutiti: v njegovih pesmih je možno le tu in tam naslutiti njegovo osebno življenje
SSKJ²
nasmèh in nasméh -éha m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
izraz obraza, navadno raztegnjene ustnice, ki kaže zlasti veselje, radost: občudoval je njen nasmeh; hudomušen, ljubezniv, prijazen nasmeh / odgovoriti, pogledati z nasmehom; pozdraviti z nasmehom / ekspr.: na obrazih vseh je zaigral nasmeh; ustnice so se mu razširile v prisrčen nasmeh prisrčno se je nasmehnil / ekspr. na vse strani je delila nasmehe; pri nasmehu so ga zabolele ustnice
SSKJ²
nasmehávati se -am se nedov. (ȃ)
zastar. nasmehovati se: nasmehavali so se in jim pomežikovali
SSKJ²
nasmehljáj -a m (ȃ)
knjiž. nasmeh, nasmešek: zadovoljen nasmehljaj mu je zaigral na licu / odgovoril je z mirnim nasmehljajem
SSKJ²
nasmehljáti se -ám se dov. (á ȃ)
nekoliko se nasmehniti: nasmehljala se je otroku; prijazno, zlobno, žalostno se nasmehljati
    nasmehlján -a -o:
    nasmehljan obraz; deklica mu je nasmehljana stekla naproti
SSKJ²
nasmehljávati se -am se nedov. (ȃ)
zastar. nasmehovati se: prijazno se mu je nasmehljavala
SSKJ²
nasmehljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki se (rad) nasmehuje: bil je ironično nasmehljiv / poslušati z nasmehljivim zanimanjem
SSKJ²
nasméhniti se -em se dov. (ẹ́ ẹ̑)
z izrazom obraza, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, radost: nasmehniti se domisleku, šali; ljubeznivo se mu je nasmehnila; veselo, zaničljivo, zlobno se nasmehniti; ekspr. kislo se nasmehniti / nasmehnila se je z očmi / nasmehniti se v pozdrav
● ekspr. sreča se mu je nasmehnila doživel je uspeh, navadno brez svojih zaslug; ekspr. zmaga se jim je nasmehnila bili so blizu zmage, zmagali so
SSKJ²
nasméhoma prisl. (ẹ̑)
star. z nasmehom: nasmehoma je odgovorila, da ni nič hudega
SSKJ²
nasmehováti se -újem se nedov. (á ȗ)
z izrazom obraza, navadno z raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost: nasmehovala se je plesalcu; zadovoljno, zlobno se nasmehovati
SSKJ²
nasmejánost -i ž (á)
stanje nasmejanega človeka: nasmejanost otrok
SSKJ²
nasmejáti se -smêjem se tudi -ím se stil. -smêjam se dov., nasmêj se in nasmèj se nasmêjte se stil. nasmêjaj se nasmejájte se; nasmejál se stil. nasmêjal se nasmejála se (á é, í, é)
1. nasmehniti se, zasmejati se: glasno, široko, trpko se nasmejati; prijazno se mu je nasmejala; v zadregi se je nasmejal / ves obraz se ji je nasmejal
2. zadovoljiti svojo potrebo, željo po smejanju: v družbi se je nasmejal / ekspr. nasmejati se do solz
● ekspr. sreča se mu je nasmejala doživel je uspeh, navadno brez svojih zaslug
    nasmejáti publ.
    zadovoljiti komu potrebo, željo po smejanju: film želi nasmejati gledalce; znal je nasmejati otroke
    nasmeján -a -o:
    nasmejan obraz; bila je srečna in nasmejana
SSKJ²
nasméšek -ška m (ẹ̑)
manj poudarjen izraz obraza, navadno le rahlo raztegnjene ustnice, ki kaže zlasti veselje, radost: občudoval je njen nasmešek; droben, prijazen nasmešek / z nasmeškom mu je odgovorila na vprašanje; pozdravila ga je z nasmeškom / ekspr.: okrog ust mu je zaigral nasmešek; obraz se mu je razlezel v nasmešek / ironični, vljudnostni nasmešek
// ekspr. tak izraz kot znak majhnega pomilovanja, posmeha: to vzbuja nasmešek / z nasmeškom je poslušal njegovo hvalisanje
SSKJ²
nasmešljív -a -o prid. (ī í)
star. ki se (rad) nasmehuje: bil je flegmatičen in nasmešljiv / nasmešljiv pogled
    nasmešljívo prisl.:
    nasmešljivo se je začudil
SSKJ²
nasmetíti -ím dov., nasmétil (ī í)
narediti kaj smetno: nasmetiti tla; otroci so nasmetili po sobi
    nasmetèn -êna -o:
    soba je bila nasmetena s pepelom
SSKJ²
nasmíhanje -a s (ī)
glagolnik od nasmihati se: veselo otrokovo nasmihanje / tega hinavskega nasmihanja ni mogel več prenašati
SSKJ²
nasmíhati se -am se nedov. (ī ȋ)
z manj poudarjenim izrazom obraza, navadno z le rahlo raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost: nasmihata se drug drugemu; ljubeznivo, skrivnostno se nasmiha; ob tej misli se je veselo nasmihal / njene ustnice so se nasmihale; ekspr. rahlo se je nasmihal v duši; pesn.: njive in gaji so se nasmihali; izza oblakov se mu nasmiha sonce
// ekspr. posmehovati se: mi se nasmihamo vam, drugi se bodo pa nam; nasmiha se njeni govorici, zadregi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nasmihávati se -am se nedov. (ȃ)
zastar. nasmihati se: veselo se ji je nasmihaval / zaničljivo se nasmihavati
SSKJ²
nasmodíti -ím dov., nasmódil; nasmojèn (ī í)
nekoliko osmoditi: nasmoditi poleno
// ekspr. natepsti, pretepsti: nasmoditi otroka
// ekspr. nalagati2: nasmodil ga je, da bo gotovo prišel / spoznal je, da se je nasmodil da se je prevaral, zmotil
SSKJ²
nasmolíti -ím dov., nasmólil (ī í)
namazati s smolo: nasmoliti vrvico
    nasmolíti se ekspr.
    prevarati se, zmotiti se: šele nato je spoznal, da se je nasmolil / s tem avtobusom sem se hudirjevo nasmolil
SSKJ²
nasmúčati se -am se dov. (ȗ)
zadovoljiti svojo potrebo, željo po smučanju: odšel je v hribe, da bi se nasmučal in odpočil
// ekspr. v smučanju doseči veliko, preveliko mero: pravi, da se je dovolj nasmučal za svojo slavo
SSKJ²
nasmúkati -am tudi -smúčem dov. (ú)
1. s smukanjem, trganjem priti do določene količine česa: nasmukati veliko praproti
2. ekspr. nalagati2, prevarati: hotel ga je nasmukati; pošteno jih je nasmukal
SSKJ²
nasnovátelj -a m (ȃ)
knjiž. kdor koga naklepno napelje h kaznivemu dejanju; napeljevalec
SSKJ²
nasnováti -snújem dov., nasnovál (á ú)
1. knjiž. sestaviti, ustvariti kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: govor sta skupno nasnovala; nasnovati načrt; v tem času je nasnoval veliko pesmi / vse to je nasnovala le njegova domišljija
2. naskrivaj pripraviti: nasnovati prevaro, spletke, zaroto / vedel je za zlo, ki so ga nasnovali
3. obrt. narediti začetno vrsto pri pletenju, kvačkanju: nasnovala je trideset petelj
    nasnován -a -o:
    vse je bilo premišljeno nasnovano
SSKJ²
nasnútek -tka m (ȗ)
obrt. začetna vrsta pri pletenju, kvačkanju: deset centimetrov od nasnutka dodamo še pet petelj
SSKJ²
nasnúti -snújem dov. (ú)
obrt. narediti začetno vrsto pri pletenju, kvačkanju: za rokav nasnujete trideset petelj
    nasnút -a -o:
    število nasnutih petelj
SSKJ²
nasolíti -ím dov., nasólil (ī í)
posuti, natreti s soljo, navadno zaradi konzerviranja: nasolil je veliko kumaric; meso je razsekal in nato nasolil
    nasoljèn -êna -o:
    nasoljene ikre; nasoljeno meso
SSKJ²
nasoljeváti -újem nedov. (á ȗ)
posipati, natirati s soljo, navadno zaradi konzerviranja: meso so nasoljevali in prekajevali
SSKJ²
nasónčiti se -im se dov. (ọ́ ọ̑)
zadovoljiti svojo potrebo, željo po sončenju: na morju so se nasončili in naplavali
SSKJ²
nasôpsti se -sôpem se dov., nasópel se in nasôpel se nasôpla se (ó)
knjiž. nadihati se: stopila je k oknu, da bi se nasopla svežega zraka / nasopsti se dima / zastar. ustavil se je, da bi se nasopel oddahnil
SSKJ²
naspánčkati se -am se dov. (ȃ)
otr. naspati se: no, si se naspančkal
SSKJ²
naspánost -i ž (á)
stanje naspanega človeka: naspanost in spočitost
SSKJ²
naspáti se -spím se dov., naspì se naspíte se; naspál se (á í)
zadovoljiti svojo potrebo, željo po spanju: ko so se spočili in naspali, so nadaljevali pot; dobro se naspati
    naspán -a -o:
    bil je spočit in naspan
SSKJ²
naspéti -spèm dov. (ẹ́ ȅ)
1. knjiž., zastar. nasuti: naspeti kokošim koruze
2. nar. zgoditi se, pripetiti se: kadar mu je kaj naspelo, se ni razjezil, samo dotaknil se ni ničesar (M. Kranjec)
SSKJ²
naspidíran -a -o prid. (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
zelo, pretirano živahen, dejaven: biti naspidiran / današnji svet je včasih kar preveč naspidiran
SSKJ²
naspidírati -am dov. (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
povzročiti, da postane kdo bolj živahen, dejaven: glasba ga motivira in naspidira
SSKJ²
nasplòh člen. (ȍ)
1. izraža splošno veljavnost povedanega: kažipot je nasploh tam, kjer je križišče; otrokom nasploh marsikaj spregledajo / knjige berejo redki in nasploh mlajši; to so nasploh znane besede
// izraža približno ocenitev, ocenjevanje: kaj mislite nasploh, načelno o tem / ne poznam ga, samo nasploh vem, da je priljubljen / letošnja letina, nasploh rečeno, zaostaja za lansko
2. izraža veljavnost za celoto v primerjavi z njenimi deli; sploh: pred očmi mu ni posameznik, ampak človek nasploh; govori o gospodarstvu nasploh in še posebej o kmetijstvu / gre za prepoved zbiranja večjih skupin in nasploh
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
naspôl [naspou̯] prisl. (ȏ) star.
1. na pol, na polovico: deliti si stroške naspol / njivo imata naspol na spolovini
2. napol, delno: naspol izpita pijača
SSKJ²
nasprêjati -am dov. (ȇ)
s pršenjem nanesti, zlasti kaj v obliki spreja, na kaj; napršiti: po rekonstrukciji dlani so zdravniki celice darovane kože nasprejali na prste
// narisati, napisati, zlasti grafit, s sprejem na kaj: na zid policijske postaje so nasprejali več napisov
SSKJ²
nasprótek -tka m (ọ̑)
knjiž. kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega; nasprotje: življenje in smrt sta si nasprotka; v delu je polno nasprotkov / druge osebe v drami so moralni in idejni nasprotek glavnemu junaku
SSKJ²
naspróten -tna -o prid. (ọ̑)
1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor: priplavati na nasprotni breg; z nasprotnega hriba so prihajali glasovi; slika visi na nasprotni steni; odšel je skozi nasprotna vrata / prijeti za nasprotni konec palice / pri nasprotni mizi so sedeli sami znanci bližnji, sosednji / zasukati kolo v nasprotno smer; nasprotna stran / pomagati si na nasprotni način / nasprotni gol
// ki deluje ravno drugače kot izhodiščni: odbiti nasprotni napad; prestreči nasprotni udarec; nasprotna sila / piha močen nasprotni veter / nasprotni promet; nasprotna vozila
2. ki se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega: oče in sin sta nasprotnega značaja; nasprotna ideologija / nasprotni predlog; nasprotna izjava; ekspr. diametralno nasprotna trditev; dobivati nasprotna povelja / nasprotna prizadevanja
3. katerega prizadevanje, delovanje ima z določenim tekmovalen, nesoglasen, neujemalen odnos: nasprotni igralec; nasprotno moštvo / prestopil je v nasprotni tabor; nasprotna stranka / nasprotna igra / nasprotna vojska
4. v povedni rabi ki je, nastopa proti delu, mnenju, naziranju drugega: kdo mi je nasproten; izjave prič so si nasprotne; to je nasprotno vsem našim prizadevanjem
● publ. poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti drugače, sicer
♦ bot. nasprotni listi nasproti stoječi pari listov; geom. nasprotni stranici po dve in dve premici četverokotnika, na katerih so vsa štiri oglišča; mat. nasprotna predznaka plus in minus v odnosu drug do drugega; seštevanje in odštevanje sta nasprotni računski operaciji; pravn. nasprotna tožba tožba, ki jo vloži toženec v tekoči pravdi zoper tožnika
    nasprótno 
    1. prislov od nasproten: nasprotno delovati; nasprotno usmerjeno gibanje
    2. v členkovni rabi uvaja novo trditev namesto prej zanikane: s to izjavo ni škodil samo sebi, nasprotno, to bo škodilo vsemu kolektivu; izjava ni resnična, nasprotno, zlonamerna je; prosil ga nisem jaz, nasprotno, on mene; sam.: dosegel je ravno nasprotno; prepričal sem ga o nasprotnem
SSKJ²
naspróti1 prisl. (ọ̑)
1. izraža usmerjenost h komu ali čemu pri gibanju, navadno s sovražnim namenom: sovražnik gre nasproti; veter piha nasproti; nasproti vozeči avtobus
// izraža položaj, ki je glede na izhodišče na drugem koncu vmesnega prostora: ob cesti stoji hiša, nasproti je spomenik; vojski si stojita nasproti
♦ geom. nasproti ležeči stranici
2. star. izraža nasprotovanje, sovražnost: zmeraj dela, ravna bratu nasproti / v povedni rabi: vsi so ti nasproti; to ni resnici prav nič nasproti
3. star., v členkovni rabi uvaja novo trditev namesto prej zanikane; nasprotno: ne bojim se ga, ravno nasproti, smejem se mu / vsi mu verjamejo, jaz pa sem, nasproti, prepričan, da laže
4. naproti: otrok teče očetu nasproti
SSKJ²
naspróti2 predl. (ọ̑)
I. z dajalnikom
1. za izražanje usmerjenosti pri gibanju h komu ali čemu: premakniti stol nasproti peči
// za izražanje položaja, ki je glede na izhodišče na drugem koncu vmesnega prostora: stavba stoji nasproti cerkvi; okno nasproti vratom / stanuje meni nasproti
2. za izražanje nasprotovanja, sovražnosti: postavljati nasproti kritikom svojo razlago; znajti se nasproti dvojnemu nasprotniku / zločin nasproti narodu proti
3. za izražanje primerjave z drugačnim; v primeri z: padanje cen nasproti decembru; ti si nasproti meni pritlikavec / razlika nasproti lani je očitna
// za izražanje razmerja, navadno čustvenega; do3: budnost nasproti takim pojavom; politika Avstrije nasproti Slovencem / sočutje nasproti lačnim; nezaupljiv nasproti vsemu novemu
// za izražanje omejitve na navedeno osebo: nasproti meni se je tako izrazil
II.
z rodilnikom za izražanje pomena kakor pod I, 1: postaviti pisalni stroj nasproti okna / stanovati nasproti gostilne
SSKJ²
nasprótje -a s (ọ̑)
1. pojav ali stanje, ko se kaj po bistvenih lastnostih razlikuje od določenega: v njegovih trditvah je precej nasprotij; odpraviti, omiliti nasprotja; izgladil je na prvi pogled veliko nasprotje; v stranki je prišlo do nasprotij; družbena, nacionalna, politična, razredna, socialna nasprotja; nasprotje med besedami in dejanji; nasprotje med mladimi in starimi; nasprotja v izpovedbah prič; knjiž. Indija je dežela nasprotij / priti v nasprotje s predpisi, z zakonom; to je v nasprotju z logiko, moralo, s prej povedanim; ekspr. to je v kričečem nasprotju z njegovimi težnjami; ravnati v nasprotju s predpisi
♦ soc. enotnost nasprotij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih
2. kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega: njegova zadnja umetniška zbirka je nasprotje prejšnji; nasprotje izrazu dober je slab; tema v Župančičevi poeziji se pojavlja le kot nasprotje luči
// ekspr., navadno s prilastkom kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen: sin je pravo nasprotje očeta; dekle je živo nasprotje svoje družine
● evfem. zaradi meje sta si prišla v nasprotje sta se sprla; pog., ekspr. tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem popolnoma nasprotna; publ. v nasprotju s prvo tekmo je naša reprezentanca drugo tekmo izgubila v prvi tekmi je zmagala, drugo pa je izgubila; nasprotja se privlačujejo
SSKJ²
nasprotljívost -i ž (í)
knjiž. nagnjenost k nasprotovanju: fantova nasprotljivost in upornost / to je storil iz nasprotljivosti nasprotovanja, kljubovanja
SSKJ²
nasprótnica -e ž (ọ̑)
1. ženska, ki komu nasprotuje: vedno je bila njegova nasprotnica
// z rodilnikom ženska, ki je, nastopa proti čemu: je ostra nasprotnica smrtne kazni; nasprotnica vojne
2. publ. nasprotna igralka, tekmovalka, nasprotno moštvo: do konca tekme niso uspele zatresti mreže nasprotnic; njena nasprotnica v finalu
SSKJ²
nasprótnik -a m (ọ̑)
1. kdor komu nasprotuje: biti komu nasprotnik; dolgoletna nasprotnika sta se pobotala; dokazal je nasprotnikom, da ima prav; pri svojem delu ima veliko nasprotnikov; skušal je onemogočiti svojega političnega nasprotnika; nevaren, ekspr. zagrizen nasprotnik; izjava nasprotnika / nasprotnik v vojni sovražnik
// z rodilnikom kdor je, nastopa proti čemu: postal je velik nasprotnik alkohola; nasprotnik nemštva, samoodločbe narodov / vlada se je pokazala za nasprotnika revolucionarnih prizadevanj
2. publ. nasprotni igralec, tekmovalec, nasprotno moštvo: nasprotnika sta se sporazumela za remi; naša enajstorica ni bila kos nasprotniku; premagati nasprotnika; boksarja sta si bila v tem boju enakopravna nasprotnika
SSKJ²
nasprótnikov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na nasprotnike: zanikati nasprotnikove trditve / nasprotnikove teroristične akcije
♦ šport. streljati na nasprotnikova vrata
SSKJ²
nasprótniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na nasprotnike: nasprotniška mnenja, stališča / nasprotniška mornarica
SSKJ²
nasprotnoiménski -a -o prid. (ẹ̑)
v zvezah: elektr. nasprotnoimenski električni naboji električni naboji, izmed katerih so eni pozitivni, drugi pa negativni; fiz. nasprotnoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega
SSKJ²
nasprotnosméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen: nasprotnosmerna električna toka / nasprotnosmerni sili
SSKJ²
nasprótnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost nasprotnega: nasprotnost interesov, pojavov; nasprotnost stališč / nasprotnosti med naprednimi prizadevanji nasprotja
SSKJ²
nasprotoválec -lca [nasprotovau̯ca tudi nasprotovalca] m (ȃ)
knjiž. nasprotnik: govornik je poskušal prepričati nasprotovalce
SSKJ²
nasprotovánje -a s (ȃ)
glagolnik od nasprotovati: nasprotovanje predpisom, predlogom; idejno, politično nasprotovanje / kljub nasprotovanjem nadaljuje začeto delo
SSKJ²
nasprotováti -újem nedov. (á ȗ)
1. biti, nastopati proti delu, mnenju, naziranju drugega: oče mu nasprotuje pri tej odločitvi; vsi mu nasprotujejo; nasprotovati tovarišem; težko bo prodrl s svojim načrtom, ker mu vedno kdo nasprotuje; politično, strokovno nasprotovati
// biti, nastopati proti čemu: nasprotovati gradnji hidroelektrarne / nasprotovati predlogom, predpisom
2. v čem bistvenem se popolnoma razlikovati od drugega: ta odlok nasprotuje zakonu; zahteve ne nasprotujejo njegovim nazorom / novi izraz ne sme nasprotovati duhu slovenskega jezika
    nasprotováti si 
    biti popolnoma nasproten, različen, nezdružljiv: izjave prič si nasprotujejo
    nasprotujóč -a -e:
    v njem je nasprotujoč duh; nasprotujoči si nazori; nasprotujoče si izjave, trditve; navdajala so ga nasprotujoča si čustva; nasprotujoča si povelja, stališča
SSKJ²
nasprótstvo -a s (ọ̑)
knjiž. nasprotje: blažiti huda nasprotstva; družbeno nasprotstvo / nasprotstva med izjavami strank / pokazal je odkrito nasprotstvo nasprotovanje
SSKJ²
nasráti -sérjem dov., nasêrji naserjíte (á ẹ́)
vulg. izločiti določeno količino neprebavljenih delcev hrane:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nasŕkati se -am se dov. (ŕ ȓ) ekspr.
1. napiti se (alkoholne pijače): nasrkati se vina, žganja / pog. preveč so se ga nasrkali
2. naužiti se: nasrkati se lepote; nasrkati se svežega zraka
3. navzeti se: nasrkati se revolucionarnih idej
    nasŕkati pog.
    postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: če ne boste nehali, boste nasrkali
SSKJ²
nasršéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
zastar. nasršiti: nasršeniti dlako
    nasršéniti se 
    nasršiti se: dlaka se mu je nasršenila / maček se je nasršenil / vprašal je in se ves nasršenil
    nasršénjen -a -o:
    nasršenjeni brki; nasršenjena mačka
SSKJ²
nasŕšenost -i ž (r̄)
značilnost, stanje nasršenega: nasršenost dlake / ekspr. njegova vzkipljivost in nasršenost
SSKJ²
nasŕšiti -im dov. (ŕ r̄)
postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu: maček je nasršil dlako / nasršiti obrvi namrščiti
    nasŕšiti se 
    1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: psu se je nasršila dlaka / mačka se je nasršila dobila nasršeno dlako
    ●     ekspr. od strahu so se mu nasršili lasje zelo se je prestrašil
    2. ekspr. izraziti jezo, nejevoljo: ob tej izjavi se je ves nasršil
    nasŕšen -a -o:
    nasršeni brki; nasršen pogled; bil je nasršen na vse; prisl.: nasršeno gledati
SSKJ²
nastájanje -a s (ā)
glagolnik od nastajati: omogočiti, povzročiti nastajanje česa; nastajanje novih držav / nastajanja škode ni bilo mogoče preprečiti / nastajanje kapnikov, kristalov / nastajanje razlik, sprememb; rezultat, stanje nastajanja
♦ filoz. prehajanje iz ene oblike bivanja v drugo
SSKJ²
nastájati -am nedov. (ā)
nav. 3. os. izraža začenjanje, začetek obstajanja, bivanja: v tistem obdobju so nastajale nove države / denarni fondi nastajajo iz različnih virov; pri takem ravnanju nastaja velika škoda / dan nastaja dani se / publ. nastaja vprašanje, če je taka rešitev res najboljša je vprašanje
♦ meteor. nastaja območje visokega zračnega pritiska
// s prislovnim določilom izraža, da prihaja kaj iz česa kot rezultat določenega procesa, dogajanja: kosti nastajajo iz hrustanca; snovi, ki nastajajo pri vrenju; klorofil nastaja pod vplivom svetlobe / pod kiparjevimi rokami nastaja umetnina / publ.: zaradi njegove odločitve že nastajajo težave; z reorganizacijo gospodarstva so nastajale velike spremembe
    nastajajóč -a -e:
    nastajajoč dan; nastajajoče države; nastajajoča škoda; nastajajoča umetnina
SSKJ²
nastáli -a -o prid. (á)
ki je rezultat določenega postopka, dogajanja: iz hrustanca nastale kosti; oceniti nastalo škodo / z oslabljenim pomenom: izkoristiti nastali položaj; v nastali gneči je izgubila torbico; priložnostno nastale pesmi; prim. nastati
SSKJ²
nastánek -nka m (ȃ)
začetek obstajanja, bivanja: omogočiti, povzročiti nastanek česa; nastanek države, kapitalizma; čas, mesto nastanka / nastanek škode
// začetek obstajanja česa kot rezultat določenega procesa, dogajanja: pred nastankom življenja / ob nastanku njegovo delo ni našlo razumevanja
SSKJ²
nastaníšče -a s (í)
knjiž. kraj, prostor nastanitve, navadno vojakov: sovražna patrulja je odkrila zasilna nastanišča; nastanišče za begunce
SSKJ²
nastanítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od nastaniti: začasna nastanitev brezdomcev; prostori za nastanitev
SSKJ²
nastániti -im, tudi nastaníti in nastániti -im dov. (á ȃ; ī á ā)
napraviti, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas: nastaniti priseljence; nastaniti goste v hotelu, mestu; nastanil se je v gostilni; začasno se nastaniti / zastar. nastanil se je na deželi naselil se je
    nastánjen -a -o:
    delavci so nastanjeni po barakah; v vasi je bila nastanjena cela četa
SSKJ²
nastanítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na nastanitev: preskrbeti ustrezne nastanitvene prostore / nastanitveni načrt / publ. povečati nastanitvene kapacitete
SSKJ²
nastánjati -am nedov. (á)
napravljati, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas: nastanjati goste; navadno se je nastanjal v gostilni / zastar. ubežniki so se nastanjali na obrežju so se naseljevali
SSKJ²
nastanjeválec -lca [nastanjevau̯ca in nastanjevalca] m (ȃ)
1. knjiž. kdor skrbi za nastanitev: nastanjevalci so imeli ob kongresu veliko dela
2. voj. vojak, častnik, ki skrbi za nastanitev vojakov, vojske: nastanjevalci so določali stanovanja; glavni nastanjevalec
SSKJ²
nastanjeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na nastanjevanje: begunce je sprejemal nastanjevalni urad / nastanjevalna pogodba
SSKJ²
nastanjeváti -újem nedov. (á ȗ)
napravljati, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas: begunce nastanjujejo po taboriščih; vsako leto se nastanjujejo v istem hotelu
SSKJ²
nastáti -stánem dov. (á ȃ)
nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanja: v tistem času je nastalo več novih držav / ob potresu je nastala velika škoda / kmalu bo nastal dan se bo zdanilo; v tovarni je nastal požar je začelo goreti / nenadoma nastane hrup in krik; mučen molk je nastal; po tem dogodku je nastalo med njima veliko sovraštvo
// s prislovnim določilom izraža, da pride kaj iz česa kot rezultat določenega procesa, dogajanja: kosti so nastale iz hrustanca; te snovi nastanejo pri vrenju / roman je nastal v težkih okoliščinah / publ. v zvezi s tem bodo nastale še neprijetnosti; prim. nastali
SSKJ²
nastáti se -stojím se dov., nastój se nastójte se; nastál se; nam. nastàt se in nastát se (á í)
ekspr. v stanju, postajanju doseči veliko mero: na straži se je nastal in namrazil / ko se je nastal in nagovoril, se je poslovil
SSKJ²
nastáva -e ž (ȃ)
1. lov. priprava za lovljenje (živali): pregledati nastave; zajec se je ujel v nastavo / pasti v nastavo
2. knjiž. kar omogoča, da kdo koga prevara, mu škoduje: bati se nastav; izognil se je vsem nastavam; zvijače in nastave
3. nizko ženska, ki se vsiljuje moškim in jih zapeljuje: sosedova nastava ji je zapeljala fanta; ozirali so se za vaško nastavo
4. zastar. nastavitev: nastava gumba za glasnost / nastava dveh strokovnjakov
SSKJ²
nastávar -ja m (ȃ)
nav. ekspr. nastavljavec: nastavarji in trgovci s kožuhovino
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nastávek -vka m (ȃ)
1. odstranljivi del naprave, ki omogoča navadno večnamensko uporabo: dokupiti nastavke; zamenjati nastavek; kovinski, plastični nastavek; sesalec z več nastavki / dimniški nastavek priprava, ki usmerja tok dima v zaželeno smer in preprečuje vdor vetra v dimnik
2. teh. izrastku podoben del na napravi za priključevanje drugih delov ali za oporo: odrezati, navariti nastavek; ulit nastavek / vpenjalni nastavek; nastavek s prirobnico
3. posoda za sadje ali pecivo, z (visoko) nogo, navadno steklena: naložiti sadje na nastavek / prinesla je dva nastavka peciva
4. nav. ekspr. zarodek, zasnova, navadno cveta: nastavki so pozebli; nastavek cvetnega popja / slana lahko škodi dobremu nastavku / cvetni, listni nastavek
// kar je komaj vidno, zaznavno: nastavek brčic / nastavki zob; pren. vse to so nastavki za razvoj v močno osebnost
♦ arhit. oltarni nastavek del nad oltarno mizo kot okras; gastr. kvasni nastavek zmes iz kvasa, vode in moke, ki se uporablja za kvašenje testa; glasb. nastavek položaj ustnic na ustniku pri igranju na pihalo, trobilo; (pevski) nastavek usmerjenost zračnega toka pri tvorbi tona v goltni, ustni in nosni votlini; jezikosl. nastavek položaj govorilnih organov, potreben za tvorbo kakega glasu
SSKJ²
nastáven -vna -o prid. (ā)
teh. namenjen za nastavljanje: nastavno kladivo; nastavni kotomer
SSKJ²
nastavítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od nastaviti: nastavitev luči, žarometov; nastavitev ostrine slike / nastavitev učnega osebja / prošnja za nastavitev
SSKJ²
nastáviti -im dov. (á ȃ)
1. dati, postaviti kaj v položaj
a) za prestrezanje, zadrževanje česa: nastavi dlan, pa ti bom dal ves drobiž; nastaviti kozarec pod pipo; nastavi predpasnik, da ti vržem jabolka / nastaviti ustnice za poljub / nastavil je roko in prestregel udarec / nastavil je kozarec (na usta) in začel piti / ekspr. ustavila se je in nastavila uho prisluhnila
b) za lovljenje (živali): nastaviti pasti, zanke / nastaviti kaj za vabo; pren., ekspr. nastavil ji je past
c) da se hitro, dobro vidi: knjigo mu je nastavil na mizo / na sredo sobe je nastavila stvari, pa jih ni videl dala, postavila
// podstaviti, podtakniti: nastaviti bombo / nastaviti različne ovire, zapreke
2. teh. narediti s pomočjo priprave za regulacijo, da
a) kaj pravilno, ustrezno deluje: nastaviti zavore, žaromete
b) se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini: nastaviti dotok plina, vode; nastaviti gretje avtomobila / nastaviti svetlobo z gumbom
3. nav. ekspr. narediti zarodek, zasnovo, navadno cveta: žito je nastavilo klase; nastaviti popke, semena / grozdje je slabo nastavilo / rastlina je nastavila veliko cvetov
4. pog. zaposliti: nastaviti novega profesorja za matematiko; nastaviti več strokovnjakov / nastavili so jo za strojepisko
5. zastar. nadaljevati: pogovor sta nastavila drugi dan / nastaviti pot
● vulg. nastavila mu je privolila je v spolni odnos z njim; nastaviti budilko na šesto uro postaviti njen mehanizem tako, da bo zvonila ob šesti uri; ekspr. nastaviti ceno določiti; ekspr. nastaviti komu nogo spotakniti ga; ekspr. nastaviti nov sod namestiti pipo na poln sod
♦ mat. nastaviti enačbo
    nastáviti se nav. ekspr.
    1. priti, postaviti se v opazen, dobro viden položaj: nastavil sem se pred hišo in ga čakal / prav nastavil sem se mu, pa me ni videl / slabš. nastavila se mu je z vedenjem, oblačenjem ga je poskusila zapeljati
    2. dopustiti delovanje česa na kaj: nastaviti se soncu, vetru; nastaviti obraz vročini / ekspr. nastaviti se nasprotnikovim kroglam
    nastávljen -a -o:
    bil je nastavljen za profesorja; sod je nastavljen; nastavljena dlan; ujeti se v nastavljeno past; optika mora biti pravilno nastavljena; po sobi nastavljeno pohištvo / stvar je bila dobro nastavljena zastavljena, zasnovana
SSKJ²
nastavítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na nastavitev: nastavitveni odlok
♦ elektr. nastavitveno območje območje, v katerem so možne nastavitve določenih spremenljivih veličin
SSKJ²
nastavljáč -a m (á)
nastavljavec: nastavljači in ribiči
SSKJ²
nastavljalec gl. nastavljavec
SSKJ²
nastavljálen -lna -o prid. (ȃ)
teh. ki je za nastavljanje: nastavljalni gumb pri televizijskem aparatu
♦ fot. nastavljalna leča leča pri zrcalnem fotografskem aparatu, s katero se naravna ostrina slike na medlici
SSKJ²
nastávljanje -a s (á)
glagolnik od nastavljati: nastavljanje pasti / nastavljanje sončnim žarkom / nastavljanje glasnosti; nastavljanje gretja / nastavljanje učnega osebja
♦ mat. nastavljanje enačb
SSKJ²
nastávljati -am nedov., stil. nastavljájte; stil. nastavljála (á)
1. dajati, postavljati kaj v položaj
a) za prestrezanje, zadrževanje česa: nastavljati čeber pod kap; nastavljati dlan, roko / ko je nastavljal kozarec k ustom, so ga vsi opazovali / ekspr. nastavljal je uho, da bi slišal njun pogovor prisluškoval je
b) za lovljenje (živali): nastavljati mreže, pasti / nastavljati lisicam, zajcem; pren., ekspr. nastavljati limanice
c) da se hitro, dobro vidi: vse je nastavljal predenj
// podstavljati, podtikati: nastavljati bombe, mine / nastavljati zapreke
2. teh. delati s pomočjo priprave za regulacijo, da
a) kaj pravilno, ustrezno deluje: nastavljati žaromete / nastavljati ostrino slike
b) se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini: nastavljati dotok plina / nastavljati gumb za glasnost
3. nav. ekspr. delati zarodek, zasnovo, navadno cveta: trava nastavlja semena / češnja že nastavlja prve cvetove
4. pog. zaposlovati: nastavljati mlade strokovnjake; nastavljajo predvsem ženske
● ekspr. nastavljati komu nož na grlo skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. žena mu nastavlja roge ima spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. jelen že nastavlja rogove začenjajo mu rasti, poganjati
    nastávljati se nav. ekspr.
    1. prihajati, postavljati se v opazen, dobro viden položaj: vedno se je nastavljal na drugi konec ulice / slabš. to dekle se rado nastavlja navadno z vedenjem, oblačenjem skuša zapeljevati moške
    ●     ekspr. nastavlja se mu na pot ovira ga pri kaki dejavnosti, delu
    2. dopuščati delovanje česa na kaj: nastavljati se toploti, sončnim žarkom; nastavljati obraz vetru
SSKJ²
nastavljávec -vca in nastavljálec -lca [nastau̯ljau̯ca] m (ȃ)
kdor nastavlja (živalim) pasti, zanke: nastavljavec je prišel pogledat, če se je kaj ujelo / nastavljavec pasti, zank
// nav. ekspr. kdor kaj nastavlja sploh: ujeli so nastavljavca bomb
SSKJ²
nastávljenec -nca m (ȃ)
nekdaj kdor je zaposlen (z odločbo): tri mesece je bil nastavljenec
SSKJ²
nastávljenka -e ž (ȃ)
nekdaj ženska, ki je zaposlena (z odločbo): vodilna nastavljenka
SSKJ²
nastavljív -a -o prid. (ī í)
teh. ki se (lahko) nastavi: klešče z nastavljivimi čeljustmi; nastavljiva zaslonka
SSKJ²
nástelj in nástel -i ž (á)
nar. vzhodnoštajersko stelja: pripravljati nastelj
SSKJ²
nastélja -e ž (ẹ̄)
nar. stelja: pripraviti nasteljo; iti v gozd po nasteljo / listje za nasteljo
SSKJ²
nastežáj in na stežáj prisl. (ȃ)
navadno v zvezi z odpreti kolikor mogoče široko, popolnoma: okna in vrata nastežaj odpreti; nastežaj odprta klet, kuhinja / ekspr. nastežaj odprte oči, usta / ekspr. nastežaj zazehati, zijati
SSKJ²
nástil -íla tudi nástilj -ílja [prva oblika nastiu̯ in nastil] m (á í)
nar. stelja: preskrbeti, pripraviti nastil; iti po nastil; pripeljali so dva voza nastila / listje, slama za nastil
SSKJ²
nastílja -e ž (ī)
nar. stelja: napravljati nastiljo za živino
SSKJ²
nastíljanje -a s (í)
glagolnik od nastiljati: nastiljanje z listjem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nastíljati -am nedov. (í)
1. s polaganjem, trosenjem stelje pripravljati ležišče domačim živalim: nastiljati živini; nastiljati z listjem; kidati in nastiljati / nastiljati praprot, slamo
2. knjiž. trositi, metati: zmagovalcem so nastiljali cvetje na pot
SSKJ²
nastílje -a s (ȋ)
nar. stelja: prinesti nastilje v hlev / grabiti listje za nastilje
SSKJ²
nastláti -stéljem dov., nastêlji nasteljíte (á ẹ́)
1. s polaganjem, trosenjem stelje pripraviti ležišče domačim živalim: nastlati živini; nastlati z listjem; skidal sem že, zdaj moram še nastlati
2. knjiž. natrositi, nametati: nastlati cvetje na pot / listje je nastlalo vrtne steze prekrilo
3. slabš. povzročiti, da pride na kak prostor več odpadnih predmetov: obiskovalci so nastlali okolico razglednega stolpa; zakaj si tako nastlal sobo
    nastlán -a -o:
    nastlana slama; pot je nastlana z listjem; igrišče je nastlano s papirčki in vrečkami
SSKJ²
nastòp -ópa m (ȍ ọ́)
1. prikaz česa naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom: pripraviti se za nastop; harmonikarski, pevski, telovadni nastop; nastop najboljših drsalcev, godalnega kvarteta / učenci so priredili nastop / pog. nastop na radiu, televiziji / njen nastop v glavni vlogi je navdušil gledalce / orkester ima po tri nastope na teden
// sodelovanje, dejavna navzočnost pri športni, kulturni prireditvi: omogočiti najboljšim smučarjem nastop na olimpijadi
2. prikaz mnenja, stališča javno, pred občinstvom: predsednikov prvi nastop je prenašala televizija; njegovi nastopi na kongresih so vzbujali zanimanje / Prežihov književniški nastop; od prvih nastopov v revijah do samostojne pesniške zbirke je minilo več let / publ. uspešni nastopi naših podjetij na tujem tržišču / protestni nastopi študentov proti rasni diskriminaciji
// nav. mn., ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: razšla sta se mirno, brez nastopov / mučila ga je s svojimi ljubosumnimi nastopi / knjiž. še na misel mi ne pride, da bi ti delala nastope neprijetnosti, težave
3. navadno s prilastkom vedenje2, ravnanje: imeti dober, eleganten, simpatičen, uglajen nastop; s svojim nastopom navdušuje ljudi / ponosen je na svoj svetovljanski nastop / manjka mu prepričljivosti v nastopu
4. z rodilnikom izraža začenjanje česa: označiti nastop dejanja, stanja / knjiž.: nastop pomladi začetek; pred nastopom življenja na zemlji pred nastankom; z nastopom noči so postali vsi zaspani ko se je znočilo / pisar. nastop službe takoj, plača po dogovoru
♦ pravn. dilatorne ovire za nastop kazni; šol. imeti nastop opravljati učno uro, pri kateri se ocenjuje pedagoška sposobnost, strokovno znanje kandidata; vet. nastop poškodba noge ob zgornjem robu kopita, povzročena s kopitom ali podkvijo druge noge
SSKJ²
nastopáč -a m (á)
knjiž. domišljav človek, gizdalin: bil je navaden svetovljanski nastopač
SSKJ²
nastópanje -a s (ọ̄)
glagolnik od nastopati: uspešno nastopanje pevskega zbora; dovoljenje za nastopanje / prepoved javnega nastopanja / nastopanje proti diktaturi / nastopanje bolezenskih znakov
SSKJ²
nastopáški -a -o prid. (á)
knjiž. domišljav, gizdalinski: on ni nastopaški človek / festivalsko dogajanje je bilo preveč nastopaško
SSKJ²
nastopáštvo -a s (ȃ)
knjiž. domišljavost, gizdalinstvo: nastopaštvo jim je tuje / sram ga je bilo zaradi njihovega nastopaštva
SSKJ²
nastópati -am nedov. (ọ̄)
1. prikazovati kaj naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom: na proslavi nastopajo gojenci glasbenih šol; nastopati kot solist / nastopati z deklamacijo / pog. nastopati na televiziji / v glavni vlogi nastopa gost iz Zagreba
// biti dejavno navzoč na športni, kulturni prireditvi: nastopati na mednarodnih tekmovanjih / nastopati za reprezentanco, v reprezentanci / že več let nastopa v mestnem gledališču se (poklicno) ukvarja z gledališko dejavnostjo
2. navadno s prislovnim določilom javno, pred občinstvom prikazovati mnenje, stališče: nastopati na zborovanjih / nastopati v javnosti, pred poslušalci / nastopati proti diktaturi
// v zvezi s kot opravljati kako funkcijo: nastopati kot zastopnik društva
3. nav. ekspr. izraža navzočnost v prostoru ali času: termin lahko nastopa na več področjih; osebe, ki nastopajo v romanu, je izoblikoval pisatelj po ljudeh iz okolice
● zastar. morje vsakih dvanajst ur nastopa narašča; zastar. advokat nastopa svojo politično kariero začenja
    nastopajóč -a -e:
    nastopajoči igralci; nastopajoča megla; sam.: kritika je poudarila tehnično raven nastopajočih
SSKJ²
nastópek -pka m (ọ̑)
zastar. posledica: bolezen je imela hude nastopke / nihče ni pomislil, kakšni bodo nastopki tega dejanja
SSKJ²
nastópen -pna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na nastop: predsednikov nastopni govor
♦ šol. nastopno predavanje prvo javno predavanje kandidata za univerzitetnega predavatelja
2. star. naslednji, prihodnji: prišel bo nastopno nedeljo / za uvod je spregovoril nastopne besede: Srečen sem, da smo se spet zbrali te, take(le)
SSKJ²
nastopíti in nastópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑)
1. prikazati kaj naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom: nastopili so vsi učenci; na prireditvi so nastopili znani umetniki / nastopiti z vajami na orodju / pog. nastopiti na radiu, televiziji / nastopiti v vlogi Hamleta
// biti dejavno navzoč na športni, kulturni prireditvi: naša reprezentanca bo nastopila na olimpijadi; nastopiti na festivalu zabavne glasbe / nastopiti za državno reprezentanco
2. navadno s prislovnim določilom javno, pred občinstvom prikazati mnenje, stališče: nastopiti na kongresu; na volitvah je nastopilo več strank; nastopiti s svojimi predlogi; avtoritativno nastopiti / knjiž. nastopiti v obrambo domovine / nastopiti proti rasni diskriminaciji
// v zvezi s kot opraviti kako funkcijo: nastopiti kot branilec, priča / ekspr. pred gosti je nastopila kot prava dama
3. nav. ekspr. izraža začenjanje
a) obstajanja, stanja: po nekaj dneh je nastopila kriza; megla, odjuga nastopi / smrt je nastopila zaradi strela v sence / knjiž.: nastopili so deževni dnevi so se začeli; nastopila je noč znočilo se je; ni še nastopil pravi čas prišel
b) z glagolskim samostalnikom opravljanja dela, dejavnosti: nastopiti službo; elipt. nastopil je prvega začel delati, hoditi v službo / nastopiti dopust / nastopiti delo / svojo umetniško pot je nastopil na podeželskem odru
● zastar. sin je nastopil gospodarstvo (po očetu) prevzel, nasledil; zastar. nastopil je šestnajsto leto stopil je v šestnajsto leto
♦ pravn. nastopiti kazen; šol. nastopiti v razredu imeti nastop
    nastopívši zastar.:
    prvič nastopivši na odru, je doživel velik aplavz; nastopivši mraz je napravil veliko škode
SSKJ²
nastrádati -am dov., tudi nastradála (á)
pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: tako dolgo ga boš lomil, da boš nastradal
SSKJ²
nastrán in na strán prisl., piše se narazen (ȃ)
evfem., navadno v zvezi iti na stran iti na malo ali veliko potrebo: šel je na stran
● evfem. mudi se mi na stran opraviti moram malo, veliko potrebo; prim. stran1
SSKJ²
nastréči -stréžem dov., nastrézi nastrézite in nastrezíte; nastrégel nastrégla (ẹ́)
s prestrezanjem priti do česa: nastreči deževnico; nastreči (si) roso v dlani / nastreči poln škaf vode / ekspr. sončnih žarkov bom nastregel zate
SSKJ²
nastrél -a m (ẹ̑)
lov. mesto, kraj, kjer je žival v trenutku, ko jo zadene, oplazi krogla ali šibra: lovec je odšel na nastrel; žival je obležala nedaleč od nastrela
SSKJ²
nastrelíti -ím dov., nastréli in nastrêli; nastrélil (ī í)
1. s streljanjem priti do določene količine česa, navadno divjadi: nastreliti veliko divjih rac
2. zastar. obstreliti: medveda je le nastrelil
    nastreljèn -êna -o:
    nastreljena divjad
SSKJ²
nastréljati in nastreljáti -am, tudi nastréljati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́)
1. s streljanjem priti do določene količine česa, navadno divjadi: nastreljati veliko fazanov, zajcev
2. s streljanjem spraviti kam: v tarčo je nastreljal veliko krogel
    nastréljati se in nastreljáti se, tudi nastréljati se
    zadovoljiti svojo potrebo, željo po streljanju: v zadnji lovski sezoni se je nastreljal
SSKJ²
nastréšek -ška m (ẹ̑)
1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe; napušč: širok nastrešek; nastrešek hiše / lastovka si spleta gnezdo pod nastreškom; pren., knjiž. sedla je na klop pod gostim nastreškom češenj
2. streha nad kakim delom stavbe ali pred njim, navadno manjša; nadstrešek: zgraditi nastrešek; nastrešek ob vhodu
SSKJ²
nastréšje -a s (ẹ̑)
del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe; napušč: hiša ima široko nastrešje / poriniti voz izpod nastrešja; postaviti pod nastrešje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nastŕgati -am tudi -stŕžem dov. (ŕ r̄)
s strganjem priti do določene količine česa: nastrgati hren / nastrgati z nožem; pren., ekspr. na tem bregu komaj nastrga kak voziček krme
    nastŕgan -a -o:
    posuti jed z nastrganim parmezanom
SSKJ²
nastríči -strížem dov., nastrízi nastrízite; nastrígel nastrígla (í)
s striženjem priti do določene količine česa: nastriči papir, volno / za rese nastrižete dvajset centimetrov dolge niti
SSKJ²
nastròj -ôja m (ȍ ó)
knjiž. usmerjenost, naravnanost: dobro pozna nastroj svojih ljudi; nacionalistični nastroj meščanstva / neprijetni dogodek jim je pokvaril veseli nastroj (veselo) razpoloženje
SSKJ²
nastrojèn -êna -o prid. (ȅ é)
knjiž., s prislovnim določilom usmerjen, naravnan: konservativno nastrojeni ljudje; bojevito nastrojena mladina / logično nastrojeno opazovanje / danes je dobro, veselo nastrojen (dobro, veselo) razpoložen
SSKJ²
nastrojênje -a s (é)
knjiž. usmerjenost, naravnanost: idejno nastrojenje mlade generacije / biti v veselem nastrojenju (veselem) razpoloženju
SSKJ²
nastrojênost -i ž (é)
knjiž. usmerjenost, naravnanost: bojevita nastrojenost mladine; v delu se kaže pisateljeva pesimistična nastrojenost; šovinistična nastrojenost skrajnežev / vesela nastrojenost družbe se je z njegovim prihodom stopnjevala (veselo) razpoloženje
SSKJ²
nastŕžek -žka m (ȓ)
knjiž. kar se nastrga: nastržek krede
SSKJ²
nasúkati -am in -súčem dov., tudi nasukájte; tudi nasukála (ú)
1. s sukanjem spraviti na kaj: nasukati malo vate na paličico
// ekspr. nakodrati, naviti: nasukati brke, lase
2. ekspr. ogoljufati, prevarati: pošteno so te nasukali; nasukali so ga za dediščino
    nasúkan -a -o
    1. deležnik od nasukati: nasukani brki; nasukana preja
    2. ekspr. zvit, prebrisan: fant je zelo nasukan
SSKJ²
nasukljáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. nakodrati, naviti: nasukljati lase (v kodre)
    nasuklján -a -o:
    nasukljani brki, kodri
SSKJ²
nasušíti -ím dov., nasúšil (ī í)
s sušenjem priti do določene količine česa: nasušiti jabolka; nasušiti si dovolj zdravilnih zelišč
    nasušèn -êna -o:
    vreča nasušenih gob
SSKJ²
nasúti -sújem dov., nasúl in nasùl (ú ȗ)
1. spraviti kam kaj sipkega, drobnega: nasuti grah v posodo; nasula je za pest soli; brezoseb. snega je nasulo do gležnjev; pren., ekspr. nasula jim je veliko novic o njem
● ekspr. nasuti komu peska v oči zavestno prikriti, zamegliti komu resnico
2. narediti kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: pot so že nasuli; na debelo nasuti s peskom
// z nasipanjem narediti kaj višje: zemljišče je treba na tem mestu še nasuti
    nasút -a -o:
    s peskom nasuta pot; nasuta pregrada
SSKJ²
nasutína -e ž (í)
plast skal, kamenja, peska, nastala zaradi krušenja, nasipanja: nekaj metrov visoka nasutina; nasutina ledenika / nasutina skal / s težavo so prečkali nasutino
SSKJ²
nasútje -a s (ȗ)
grad. plast zdrobljenega gradbenega materiala za utrjevanje, izravnavanje: nasutje za cesto
SSKJ²
nasvaljkáti -ám in nasváljkati -am dov. (á ȃ; ȃ)
s svaljkanjem priti do določene količine česa: nasvaljkati dovolj svaljkov
● ekspr. vsak dan si brke počeše in nasvaljka naviha, navije
SSKJ²
nasvédrati -am dov. (ẹ̑)
ekspr. nakodrati, naviti: nasvedrala ji je lase; nasvedrati lasuljo
    nasvédran -a -o:
    gosti, nasvedrani lasje
SSKJ²
nasvèt -éta m (ȅ ẹ́)
1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela: poslušati, upoštevati, zanemarjati nasvete; prositi, vprašati za nasvet; naredil je po njegovem nasvetu; pomagati z nasveti; dober, prijateljski nasvet / dati, dobiti nasvet / publ. iskati nasvet pri zdravniku iti k zdravniku / v reviji je tudi precej praktičnih nasvetov za gospodinje / pravni, strokovni nasveti
2. zastar. predlog: večina je odobrila njegov nasvet
SSKJ²
nasvetováti -újem in nasvétovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ́)
1. dati nasvet: prijatelj mi je to nasvetoval; nasvetoval sem mu, naj gre k odvetniku; storil sem, kakor so mi nasvetovali / elipt. zdravnik mu je nasvetoval planine naj gre v planine
2. zastar. predlagati: nasvetovati koga za kako službo; državni pravdnik je nasvetoval za obtoženca osem let zapora
SSKJ²
nasvídenje in na svídenje medm. (ȋ)
izraža pozdrav pri slovesu: fantje, nasvidenje; iti moram, nasvidenje / vznes., v krščanskem okolju, ob smrti nasvidenje nad zvezdami
● ekspr. pa nasvidenje zvečer na zabavi sestali, srečali se bomo spet na zabavi
SSKJ²
nasvinjáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. umazati, onesnažiti: otroci so vso sobo nasvinjali
SSKJ²
nàš náša -e zaim. (ȁ á)
1. izraža svojino skupine oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe: naš avto, vrt; naša vas; to je naše / naše oči
// izraža svojino skupnosti, v katero spada ta skupina: govorimo o našem slovstvu / silvestrovali smo v našem kulturnem domu; od naših športnikov smo več pričakovali
2. izraža splošno pripadnost tej skupini: naš namen; naša hvaležnost, skrb; naše veselje
// izraža razmerje med to skupino in okolico: naš razvoj; naš ugled je zrasel
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine: naši otroci, predniki; naša teta / naši znanci / naš jezik, narod / naša domovina / nar. naš ata so rekli
4. izraža izhajanje od te skupine: naš predlog; naše pismo poslancu / kot vljudnostna fraza ob smrti naše sožalje
5. pog. izraža (stalno) povezanost s to skupino: to je naš vlak; naše omizje
6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: naš Triglav; naše morje / dela za našo stvar / to je naš človek privrženec, somišljenik
7. knjiž. izraža tesnejšo miselno povezavo govorečega z občinstvom ali njegovo skromnost: junak našega romana je v sebi razdvojen; v našem predavanju se bomo dotaknili tudi vprašanja estetike / naša povest se začenja v krčmi
// vznes., v vladarskih razglasih moj: v desetem letu našega vladanja
8. pri štetju let, v zvezi naše štetje izraža, da se izhodiščno leto veže z nastopom krščanstva: naše štetje se razlikuje od mohamedanskega / našega štetja ali po našem štetju; pred našim štetjem
● umetnost našega časa sedanjega; v naših časih je bilo drugače ko smo bili še mlajši; knjiž. v našem primeru ne gre za krivdo v primeru, ki ga obravnavamo; ekspr. v mladosti je ves svet naš se ne zavedamo nobene omejitve; pog. danes boš naš naš gost; pog. tat bo kmalu naš ga bomo kmalu ujeli; prisl.:, pog. govoriti po naše v jeziku, ki je tu v rabi; sam.: naši so zmagali naši vojaki, športniki; ali boš kaj obiskal naše moje sorodnike, svojce; tu ni nič našega naše lastnine; hodi po našem po našem svetu; prim. moj, najin
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
našáriti -im dov. (á ȃ) nav. slabš.
1. narediti, da je kje veliko stvari, navadno odvečnih: sobo je preveč našaril z drobnarijami / našariti govor s frazami in retoričnimi cvetkami
2. neprimerno, pisano obleči: otroke vedno tako našari; za obisk se je našarila od nog do glave
    našárjen -a -o:
    neokusno našarjen prostor; s trakovi in pentljami našarjena suknja; pisano našarjena ženska
SSKJ²
našárjenost -i ž (ȃ)
nav. slabš. lastnost, značilnost našarjenega: našarjenost sobe ga je motila
SSKJ²
naščepériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
nav. ekspr. postaviti v pokončen, štrleč položaj: v mrazu so ptice naščeperile perje / voznik je naščeperil obrvi namrščil
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: petelinček je naščeperil rep
    naščepériti se 
    dobiti pokončno, štrleče perje: škorec se je naščeperil
    naščepérjen -a -o:
    naščeperjena ptica
SSKJ²
naščetíniti -im dov. (í ȋ)
postaviti v položaj, kot so bodice pri ježu: pes je močno zarenčal in naščetinil dlako
    naščetíniti se 
    postaviti se v položaj, kot so bodice pri ježu: mački se je naščetinila dlaka / pes se je naščetinil in zatulil kakor volk dobil naščetinjeno dlako
    ●     ekspr. od besa so se mu naščetinili brki zelo se je razjezil
    naščetínjen -a -o:
    je naščetinjen kakor jež; naščetinjena dlaka
SSKJ²
naščúvati -am tudi -újem dov. (ú)
povzročiti, da postane kdo napadalen, sovražno razpoložen: naščuvati psa na neznanca / naščuvali so ga zoper mene
SSKJ²
našemáriti -im dov. (á ȃ)
neprimerno, smešno obleči; našemiti: otroka vedno tako našemari; našemaril se je v čudno uniformo; našemarila se je kakor za svatbo
    našemárjen -a -o:
    našemarjena ženska; vedno je našemarjena
SSKJ²
našemárjenost -i ž (ȃ)
našemljenost: smejali so se njegovi našemarjenosti
SSKJ²
našémiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
obleči v (pustno) šemo: otroka so našemili v paža; našemiti se v cunje
// slabš. neprimerno, smešno obleči: nikar tako ne našemi otroka
    našémljen -a -o:
    našemljeni otroci so hodili od hiše do hiše; vedno je nekoliko našemljena
SSKJ²
našémljenec -nca m (ẹ̑)
nav. slabš. našemljen človek: smejati se našemljencem
SSKJ²
našémljenost -i ž (ẹ̑)
slabš. stanje našemljenega človeka: bil je smešen v svoji našemljenosti
SSKJ²
našemúriti -im dov. (ú ȗ)
zastar. neprimerno, smešno obleči; našemiti: našemuriti otroka
    našemúrjen -a -o:
    našemurjena ženska
SSKJ²
našepetáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
ekspr. reči, povedati tako, da ni vsem znano: povedal ji je vse, kar so mu našepetali o njej
    našepetáti se 
    zadovoljiti svojo potrebo, željo po šepetanju: ko se je našepetal z dekletom, je odšel domov
SSKJ²
našepetávati -am nedov. (ȃ)
knjiž. prišepetavati: nekaj mu našepetava / našepetavali so mu na uho, kakšna je
SSKJ²
našéškati -am in našêškati -am dov. (ẹ̑; ȇ)
ekspr. natepsti, pretepsti: mati ga je našeškala; pošteno so ga našeškali s palico
SSKJ²
našešúriti -im dov. (ú ȗ)
ekspr., zastar. okrasiti, olepšati: našešuriti klobuk s cvetlicami
    našešúriti se 
    našopiriti se, naščeperiti se: kokoš se je našešurila
    našešúrjen -a -o:
    našešurjena kokoš
SSKJ²
náši in nashi -ja [náši] m (ȃ)
azijska hruška, po obliki podobna jabolku: krhlji našija; solata z našiji
SSKJ²
našíliti -im dov. (í ȋ)
ošiliti: našiliti svinčnike
● pes je našilil ušesa prisluhnil z dvignjenimi uhlji
SSKJ²
našínec -nca m (ȋ)
zastar. privrženec, somišljenik: zborovanja so se udeležili številni našinci / ponemčeni našinci rojaki
SSKJ²
našítek -tka m (ȋ)
nav. mn. našit okrasek na obleki, oblačilu: ob vratu in na prsih so ji bluzo krasili bogato izvezeni našitki; obleka z žametnimi našitki
// košček blaga z znaki čina na uniformi: uniforma z zlatimi našitki na ramenih / generalski, častniški našitki
SSKJ²
našíti -šíjem dov., našìl (í ȋ)
s šivanjem pritrditi na kaj: našiti aplikacije; našiti trak na obleko / prt je našila s pisanimi nitmi
    našít -a -o:
    plašč z velikimi našitimi žepi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
našív -a m (ȋ)
nav. mn. našitek: obleka z bogatimi našivi / častniški našivi
SSKJ²
našívek -vka m (ȋ)
nav. mn. našitek: obleka z belimi našivki
SSKJ²
naškóditi -im dov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. nekoliko škoditi: mislil je, kako bi mu lahko kaj naškodil; hrana nam je naškodila / to bi lahko naškodilo njegovemu talentu
SSKJ²
naškrápljati -am nedov. (ȃ)
brezoseb., nar. vzhodno začenjati deževati: že naškraplja / v osebni rabi ves dan je naškrapljal dež
SSKJ²
naškróbiti -im dov. (ọ̄)
prepojiti s škrobovo raztopino, da se doseže večja trdota tkanine: naškrobiti ovratnik, srajco
    naškróbljen -a -o:
    obleka z belimi naškrobljenimi čipkami
SSKJ²
našmínkati -am dov. (ȋ)
pog. naličiti1: našminkati trepalnice; skrbno se našminkati; našminkati si ustnice / našminkati igralca pred nastopom
    našmínkan -a -o:
    našminkane ustnice; našminkana ženska; opazno je našminkana
SSKJ²
našóbiti -im dov. (ọ́ ọ̄)
navadno v zvezi z ustnice potisniti naprej: užaljeno je našobila ustnice / našobiti usta; otrok se je našobil
    našóbiti se 
    s tako potisnjenimi ustnicami izraziti užaljenost, nejevoljo: pogledala jo je in se našobila; zaničljivo se našobiti
    našóbljen -a -o:
    našobljene ustnice; našobljena usta
SSKJ²
našópati -am dov. (ọ̑) nižje pog.
1. nagačiti: našopati medveda, orla
2. zelo nahraniti, nakrmiti: našopati kokoši, purane / nizko tako so me našopali, da komaj diham
SSKJ²
našopíriti -im dov. (í ȋ)
postaviti v pokončen, štrleč položaj: vrabčka sta našopirila perje
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: petelin je našopiril rep; pren., ekspr. pripoved je zelo našopiril
    našopíriti se 
    1. dobiti pokončno, štrleče perje: ptica se je našopirila
    ●     ekspr. le kdo mi bo ukazoval, se je našopirila jezno, prezirljivo rekla
    2. ekspr. opazno, pozornost vzbujajoče se obleči: vsa se je našopirila, ko je šla v mesto
    našopírjen -a -o
    1. deležnik od našopiriti: našopirjen pav; našopirjene fraze
    2. ekspr. bahav, domišljav: druži se s tisto našopirjeno žensko; prisl.: hodila je našopirjeno
SSKJ²
našopírjenost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost našopirjenega: našopirjenost perja / ekspr. našopirjenost v izražanju in vedenju
SSKJ²
nášost -i ž (á)
pripadnost, privrženost skupini, skupnosti, ki jo kdo dojema kot svojo: našost kandidatov ne sme imeti prednosti pred kvaliteto / poudarjanje našosti vojske
SSKJ²
našpíčiti -im dov. (í ȋ)
pog., ekspr. napraviti kaj neprimernega, nedovoljenega: to grdobijo ti je on našpičil; vsak dan kaj našpiči / našpičil (jih) je za tri mesece zapora
● pog. ob najmanjšem šumu je pes našpičil ušesa prisluhnil z dvignjenimi uhlji
    našpíčen -a -o
    1. deležnik od našpičiti: našpičena grdobija
    2. piker, zbadljiv: našpičen človek / ima zelo našpičen jezik
    // nerazpoložen, razdražljiv: kaj si danes tako našpičen / nekam našpičen je proti nji
SSKJ²
našpíkati -am dov. (ī ȋ)
pog. napikati, nabosti: nezrela jabolka našpikamo z iglo; našpikati testo
● pog. našpikali so mu nekaj injekcij dali so mu jih
SSKJ²
našpônati -am dov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. napeti, nategniti: na ploščo je našponal vrv
2. zvišati, dvigniti, povečati: zaradi slabe svetlobe je našponal kontraste; našponati ceno; našponati ritem
// izkoristiti, izrabiti vse razpoložljive možnosti: našponali so urnik, kolikor se je dalo
3. povzročiti visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti: v polurnem nastopu je dodobra našponal slovensko mladino
4. prevarati: našponal jih je, da se je zaletel v podboj vrat, kar so mu vsi verjeli
    našpônan -a -o:
    našponan jermen / pričakovanja za drugi album so bila našponana; cene so zelo našponane / našponan program; bolj našponan urnik bi verjetno sploh ne bil več izvedljiv
SSKJ²
naštéti -štêjem dov. (ẹ́ ȇ)
1. s štetjem ugotoviti določeno število česa: našteli so dva tisoč prebivalcev manj kot pri zadnjem štetju; v preteklem letu so našteli nad sto tisoč obiskovalcev galerije je bilo / naštej do petdeset štej, preštej
2. v govoru, pisavi združiti v zaključeno zaporedje več istovrstnih členov: naštejte najpomembnejša dela Ivana Cankarja; naštel je igralce, ki utegnejo dobiti nagrado; lahko bi našteli še več podobnih primerov / poimensko našteti vse prijavljene
3. pog. dati, izročiti (s štetjem) določeno vsoto denarja: kupec mu je takoj naštel denar; naštel mu je dva stotaka / našteti komu denar na roko neposredno izplačati
● ekspr. ima le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke naštel zelo malo; pog. našteti jih komu po hrbtu natepsti ga
    naštét -a -o:
    naštete pomanjkljivosti je treba odpraviti; sam.: tudi on je bil med naštetimi
SSKJ²
naštétje -a s (ẹ̑)
glagolnik od našteti: naštetje najpomembnejših del
SSKJ²
našteválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na naštevanje: naštevalna metoda
♦ jezikosl. naštevalna skupina na določen način urejene besede, besedne zveze, ki se navajajo v slovarju za zgled
SSKJ²
naštévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od naštevati: naštevanje imen, problemov
SSKJ²
naštévanka -e ž (ẹ́)
knjiž. poštevanka: učiti otroke naštevanko
SSKJ²
naštévati -am nedov. (ẹ́)
v govoru, pisavi združevati v zaključeno zaporedje več istovrstnih členov: našteva jim dela, ki jih je treba opraviti; podrobno je začel naštevati vse kraje, ki jih je videl
● pog., ekspr. naštevati jih komu opominjati, oštevati ga
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
naštímati -am dov. (ī)
nižje pog. naravnati, uravnati: naštimati uro
● nižje pog. kaj si spet naštimal napravil neprimernega, nedovoljenega
    naštímati se 
    lepo, skrbno se obleči: naštimala se je in odšla
SSKJ²
naštudíranje -a s (ȋ)
glagolnik od naštudirati: naštudiranje igralskih vlog
SSKJ²
naštudírati -am dov. (ȋ)
1. s študijem, z vajo pripraviti za podajanje, izvajanje na odru: naštudirati igro pod vodstvom priznanega režiserja; naštudirati ljudske plese, skladbe za mladino; igralec je svojo vlogo dobro naštudiral / glasb. žarg. zbor je naštudiral mlad dirigent pripravil za nastop
2. naučiti se: naštudirati lekcijo; še dosti moram naštudirati
    naštudíran -a -o:
    naštudirana igra, opera
SSKJ²
naštúliti -im dov. (ú ȗ)
nav. ekspr. dati čemu obliko štule: naštuliti lase na tilniku
    naštúliti se 
    neokusno, neprimerno se obleči: naštulila se je kot šoja
    naštúljen -a -o
    1. deležnik od naštuliti: naštuljeni lasje
    2. domišljav, prevzeten: naštuljen človek / naštuljen ton njegove kritike
SSKJ²
našúntati -am dov. (ú)
nižje pog. nahujskati, naščuvati: našuntali so ga proti meni; našuntali so jo, da je to storila
SSKJ²
našvŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
ekspr. natepsti, pretepsti: oče ga je zelo našvrkal; našvrkati z bičem, s palico
SSKJ²
nát -í ž (ȃ)
nar. nadzemni deli repe, krompirja, korenja: krompir ima lepo nat; repna nat
SSKJ²
natákanje -a s (ȃ)
glagolnik od natakati: natakanje vina, vode
SSKJ²
natákar -ja m (ȃ)
gostinski delavec, ki se ukvarja s strežbo gostov: plačati natakarju; poklicati natakarja / barski, ladijski natakar; plačilni natakar ki obračunava storitve in prevzema plačila
SSKJ²
natákarica -e ž (ȃ)
gostinska delavka, ki se ukvarja s strežbo gostov: plačati natakarici; prijazna natakarica
SSKJ²
natákarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na natakarje: natakarski frak; natakarska denarnica / natakarski poklic
SSKJ²
natákati -am nedov. (ȃ)
1. spravljati kam kaj tekočega, zlasti pijačo: natakati vino, žganje v kozarce / voda je curela in se natakala v kotanjo natekala
2. polniti s tekočino, zlasti s pijačo: natakal je steklenico; natakati kozarce z vinom; pridno si natakajo in praznijo kozarce
    natákati se ekspr.
    veliko piti (alkoholne pijače): natakati se z vinom / kar naprej se nataka s kavo
SSKJ²
nataknítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od natakniti: nataknitev prstana
SSKJ²
natakníti in natákniti -em dov. (ī á)
1. spraviti kaj na razmeroma oster, koničast predmet: natakniti meso na raženj; natakniti na konico noža, na vilice; obleka se ji je nataknila na žebelj / razjarjen bik ga je nataknil na roge / nataknili so ga na kol zlasti v srednjem veku mučili so ga, usmrtili z nataknitvijo na ošiljen kol
2. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: natakniti volu jarem na vrat; nataknil ji je prstan; natakniti otroku rokavice; natakniti si masko; ekspr. nataknil si je očala na nos / paznik mu je nataknil lisice
3. ekspr. obleči, obuti, navadno hitro: še čevlje nataknem, pa grem; natakniti si hlače, obleko
● ekspr. žena mu je nataknila roge imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. preveč je govoril, pa so mu nataknili nagobčnik mu prepovedali govoriti, razširjati svoje mnenje
    natáknjen -a -o
    1. deležnik od natakniti: na raženj nataknjen piščanec
    2. ekspr. nerazpoložen, razdražljiv: pogosto je nataknjen; prisl.: pusti me, je rekel nataknjeno
SSKJ²
natáknjenost -i ž (á)
ekspr. nerazpoloženost, razdražljivost: nataknjenost ga je minila; v glasu mu je zvenela nataknjenost
SSKJ²
natalitéta -e ž (ẹ̑)
število, ki pove, koliko (živih) otrok se rodi v letu na tisoč prebivalcev, rodnost: nataliteta pada, raste; dežela ima nizko, visoko nataliteto; nataliteta je večja kot mortaliteta
SSKJ²
natalíti -ím dov., natálil (ī í) teh.
1. s taljenjem priti do določene količine česa: nataliti nekaj kositra
2. nekoliko staliti: vročina je natalila kontakte
SSKJ²
natálnost -i ž (ȃ)
nataliteta, rodnost: natalnost pada
SSKJ²
natánčen -čna -o prid., natánčnejši (ȃ)
1. ki opravlja svoje delo, naloge v največji mogoči popolnosti: natančen delavec, uslužbenec; učitelj je zelo natančen, pretirano natančen; ekspr. ne bodi tako prekleto natančen; ta človek je natančen kot stroj / pri delu je natančen
// narejen tako, da opravlja svojo nalogo v največji mogoči popolnosti: natančen merilni instrument; natančna tehtnica; za tako delo je potrebno natančno orodje
2. ki upošteva, zajema vse, tudi podrobnosti: natančna analiza, preiskava; potrebna je natančnejša kontrola vseh naprav; natančno merjenje / natančno navodilo / natančnejša obrazložitev sodbe
3. ki z največjo mogočo popolnostjo kaže, podaja resnično stanje: natančnega časa, datuma se ne spominjam; napisati natančen naslov; natančen opis dogodka; imeti natančne podatke / natančen načrt; natančna risba / račun ni natančen
// ki se ujema z originalom: natančen prepis pogodbe
    natánčno 
    1. prislov od natančen: natančno analizirati snov; natančno določiti, predpisati; predstava se prične natančno ob petih točno ob petih / meriti čas na sekunde natančno; škodo so ocenili precej natančno
    2. v členkovni rabi poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo: natančno tako sem povedal; zgodilo se je natančno desetega maja / dela potekajo natančno po načrtu / ponovil je vse do pike natančno; do minute natančno prihaja v službo
    ●     ekspr. stvari ni treba jemati tako natančno čisto tako, kot je rečeno ali zapisano
SSKJ²
natánčnež -a m (ȃ)
ekspr. natančen človek: natančnež bi odkril še kako pomanjkljivost; fant je pretiran natančnež
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
natánčnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost natančnega človeka: všeč mi je njegova natančnost / učenje strojepisja zahteva natančnost in vztrajnost; pretirana natančnost pri delu / ekspr. svoje delo opravlja z matematično natančnostjo / natančnost merjenja; natančnost zapisnika
SSKJ²
natánek -nka -o prid. (ȃ)
knjiž. natančen: v vseh stvareh je zelo natanek / spomniti se natankega datuma; prim. natanko
SSKJ²
natánkati -am dov. (ȃ)
pog. natočiti gorivo: črpalkar mu je natankal bencin in zamenjal olje / natankal je dvajset litrov
SSKJ²
natánko prisl. (ȃ)
1. ekspr. izraža, da je upoštevano, zajeto vse, tudi podrobnosti: natanko poučen o stanju; natanko razložiti / do sekunde natanko preračunan mrk; stvar si oglej malo bolj natanko / ne razumem vas natanko čisto, popolnoma
● pog. tu nismo tako natanko nismo tako strogi; ne pričakujemo tako velike obzirnosti, pozornosti; ekspr. stvari ni treba jemati tako natanko čisto tako, kot je rečeno ali zapisano
2. v členkovni rabi poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo; natančno: natanko to sem povedal; natanko tako se je zgodilo; stal bo natanko sredi sobe / slavnost poteka natanko po načrtu; prim. natanek
SSKJ²
natečáj -a m (ȃ)
javna objava, s katero se iščejo kandidati za prevzem določenega dela ali za službo: delo so oddali brez natečaja; natečaj za izvirna dramska dela; natečaj za sprejem študentov v prvi letnik / razpisati natečaj za delovno mesto; udeležiti se natečaja; sodelovati v natečaju / javni natečaj
SSKJ²
natečájen -jna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na natečaj: natečajni pogoji / natečajni osnutek za spomenik; razstava natečajnih del / natečajna komisija, žirija
SSKJ²
natečájnik -a m (ȃ)
knjiž. kdor se udeleži natečaja: nekaj natečajnikov je že poslalo svoje osnutke
SSKJ²
natéčen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
zastar. vsiljiv, nadležen: zelo natečen človek je / natečna zadeva neprijetna
SSKJ²
natêči -têčem dov., natêci natecíte; natékel natêkla (é)
nekoliko oteči: gleženj, prst mu je natekel
    natêči se 
    priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: voda se je natekla v posodo; čez noč (se) je nateklo za dve vedri vode / ko so zajezili reko, se je nateklo globoko jezero / jarek se je natekel do vrha napolnil / ekspr.: v sklad se je nateklo premalo denarja; iz okoliških vasi se je nateklo mnogo ljudi
SSKJ²
natèg -éga m (ȅ ẹ́)
1. nategnitev, nategovanje: žica se je pretrgala zaradi natega; nateg kože, vrvi
2. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu dejanje, s katerim kdo zavede koga v zmoto, zlasti z namenom, da se okoristi: ko kupci spoznajo, da gre zgolj za nateg, je prepozno; finančni, marketinški nateg; največji nateg desetletja, stoletja / to je čisti, navaden, popoln nateg!
3. fiz., teh. istočasno delovanje dveh enako velikih, narazen usmerjenih sil, ležečih na isti premici: povečati nateg / obremenitev na nateg; prožnost v nategu
SSKJ²
natéga -e ž (ẹ̑)
teh. priprava v obliki cevi za izvlečenje, pretakanje tekočine: odstraniti vodo z natego; steklena natega / izvleči polno natego vina / princip natege
SSKJ²
nategnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od nategniti: nategnitev zlomljenega uda
SSKJ²
nategníti in natégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. z vlečenjem povzročiti
a) da doseže kaj večjo, največjo dolžino: nategniti jermen, vrv; močno nategniti struno napeti / nategniti elastiko / voznik je nategnil vajeti / nategniti kapo čez ušesa; nategnila je krilo čez kolena potegnila / ekspr. nategnil je korak, da bi pravočasno prišel začel je delati daljše korake
b) nav. ekspr. da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub; poravnati, zravnati: skušal je nategniti rokav / nategniti pregrinjalo na postelji
// ekspr. obleči, navadno malomarno, površno: nategnil je suknjič in odšel / v naglici je nategnila nase krilo
2. pog. povzročiti, da traja kaj dalj časa; podaljšati, potegniti: delovnik so nam nategnili še za dve uri / še pet minut bom nategnil predavanje
3. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu nalagati2, ogoljufati, prevarati: že spet ga je nategnil; nikar ne dovoli, da bi te nategnil
4. star. navzeti se, zlasti barve, vonja: vino po pretakanju rado nategne / slivovka nategne barvo vina
● ekspr. nategniti harmoniko zaigrati na harmoniko; ekspr. nategniti otroku ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; ekspr. nategnil je ušesa, da bi slišal prisluhnil; ekspr. uzde, vajeti mu bo treba nategniti biti bolj strog, zahteven do njega
    nategníti se in natégniti se ekspr.
    razvleči se, raztegniti se: odeja se je že nategnila / to krilo se rado nategne
    natégnjen -a -o:
    nategnjena odeja; nategnjene vajeti
SSKJ²
nategovánje -a s (ȃ)
glagolnik od nategovati: nategovanje elastike / nategovanje harmonike / pog. nategovanje delovne dobe / pog., v sproščenem ožjem krogu: nategovanje ljudi; umazana igra nategovanja in skrivanja
SSKJ²
nategováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z vlečenjem povzročati
a) da doseže kaj večjo, največjo dolžino: nategovati vrv, žico; nategovati elastiko / voznik je krepko nategoval vajeti / nategovati kapo čez ušesa vleči / ekspr. ljudje v zadnji vrsti so nategovali vratove iztegovali
b) nav. ekspr. da postaja kaj bolj ravno, gladko, brez gub; poravnavati, zravnavati: nategovati rjuho
2. pog. povzročati, da traja kaj dalj časa: nategoval je debato v nedogled; svojo pripoved je zelo nategoval
3. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu goljufati, lagati2, varati: nategoval ga je, da mu bo plačal; kar naprej jih nategujejo
4. star. navzemati se, zlasti barve, vonja: vino rado nateguje
● ekspr. jug nateguje piha; ekspr. nategovati harmoniko igrati na harmoniko; ekspr. pri tem je kislo nategoval obraz z mimiko na obrazu izražal razočaranje, žalost; ekspr. nategovati ušesa prisluškovati; ekspr. nategovati žganje iz čutare piti; ekspr. nategovati podatke na lastno kopito na silo jih prilagajati svojim razmeram, potrebam
    nategováti se ekspr.
    zelo se truditi, si prizadevati: vse življenje se že nateguje; nateguje se kot (črna) živina
SSKJ²
natéhtati -am dov. (ẹ̑)
s tehtanjem priti do določene količine česa: natehtati kilogram sladkorja
SSKJ²
naték -a m (ẹ̑)
1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne; netek2: radi so poslušali pripovedovanje o vilah in nateku
2. zastar. vsiljiv, nadležen človek: že spet je tu ta zoprni natek
SSKJ²
natékati se -am se nedov. (ẹ̑)
1. prihajati kam, pojavljati se kje v določeni količini: v strugo se nateka vsa voda s pogorja / kri se je natekala v lužo / ekspr. od kod se ti nateka toliko denarja; na trg se natekajo ljudje; pren., pesn. v sobo se je natekal mrak
2. dov. s tekanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: na travniku so se otroci natekali in nakričali
    natékati brezoseb., nar. vzhodno
    zamakati, puščati: na več krajih nateka / v osebni rabi streha spet nateka
SSKJ²
natekniti gl. natakniti
SSKJ²
natelováditi se -im se dov. (á ȃ)
s telovadbo zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: otroci so se natelovadili in naskakali / ekspr. pri spravljanju premoga so se pošteno natelovadili so se utrudili
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
natépati -am stil. -ljem nedov. (ẹ̄ ẹ̑) ekspr.
1. jesti: fant je natepal kruh / pol leta so natepali samo krompir in polento
2. zastar. tepsti, pretepati: natepal ga je z debelo palico
● ekspr. ves dan so natepali prašno cesto ves dan so hodili
SSKJ²
natepávati -am nedov. (ȃ)
1. ekspr. jesti: sedli so za mizo in začeli natepavati / natepavati koruzni močnik / dan na dan natepavajo kislo zelje in fižol / tako natepava, da manjka že pol hleba; natepavati se s kruhom
2. ekspr. tepsti, pretepati: zakadil se je vanj in ga začel natepavati
● pog. celo popoldne sva natepavala pingpong igrala
SSKJ²
natêpsti -têpem dov., natépel natêpla (é)
dati komu udarce: ker ni ubogal, ga je oče natepel; natepsti koga z bičem, palico
    natêpsti se ekspr.
    priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: na trg so se natepli ljudje; v dvorano se je nateplo veliko otrok / nad dolino so se natepli gosti oblaki
SSKJ²
natésnoma prisl. (ẹ̑)
star. tesno, na tesno: natesnoma zaprt
SSKJ²
natéza -e ž (ẹ̑)
priprava za nategovanje, napenjanje: nateza za jadro
SSKJ²
natezálec -lca [natezau̯ca in natezalca] m (ȃ)
priprava za nategovanje, napenjanje: kovinski natezalci za čevlje
SSKJ²
natezálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za nategovanje, napenjanje: natezalna priprava
♦ zgod. natezalno kolo srednjeveška mučilna priprava za nategovanje
SSKJ²
natezálka -e [tudi natezau̯ka] ž (ȃ)
nav. mn., obrt., navadno v zvezi klešče natezalke klešče za dajanje zgornjega dela čevlja na kopito: naročiti klešče natezalke
SSKJ²
natezálnica -e [tudi natezau̯nica] ž (ȃ)
nekdaj mučilna priprava za nategovanje: dali, privezali so ga na natezalnico; pren. kaznuje ga z natezalnico dvomov in upanj
SSKJ²
natezálnik -a m (ȃ)
priprava za nategovanje, napenjanje, zlasti žice: napeti žico z natezalnikom / žični natezalnik
SSKJ²
natezálo -a s (á)
natezalnik, natezalec: uporaba natezala in drugih pripomočkov
SSKJ²
natézanje -a s (ẹ̄)
nategovanje: natezanje žice / natezanje in stiskanje / natezanje živcev / mišice so bile zaradi včerajšnjega natezanja vse razbolele
SSKJ²
natézati -am nedov. (ẹ̄)
1. z vlečenjem povzročati, da doseže kaj večjo, največjo dolžino; nategovati: natezati žico / natezati elastiko / ekspr. natezal je svoj korak, da ga je komaj dohajala delal je dolge korake; pren., ekspr. s svojim ravnanjem ji je natezal živce
2. nekdaj mučiti na natezalnici: jetnika so natezali tako dolgo, da je vse priznal
● ekspr. natezati ušesa prisluškovati
    natézati se ekspr.
    zelo se truditi, si prizadevati: naj se je še tako natezal, dela ni mogel končati
    // pogajati se: natezala sta se za plačilo; s kupcem sta se natezala brez konca in kraja
SSKJ²
natezávati -am nedov. (ȃ)
star. nategovati: natezavati vrv / natezavati tetivo / krivil je usta in natezaval ustnice
SSKJ²
natézen -zna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na nateg: natezna naprava / natezna deformacija; natezna napetost napetost v trdni snovi pri nategu; natezna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se pretrgalo
SSKJ²
natezováti -újem nedov. (á ȗ)
star. nategovati: zasajal je količke in natezoval vrvico
SSKJ²
natìč -íča m (ȉ í)
tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: prisekati natič / fižolov natič
♦ elektr. na priključni vrvici montirani del konektorja
SSKJ²
natíčen -čna -o prid. (ȋ)
teh. ki se natakne: priviti matico z natičnim ključem; strojček ima natično ročico
SSKJ²
natíčje -a s (ȋ)
več natičev, natiči: fižolovo natičje
SSKJ²
natíhce prisl. (ȋ)
ekspr. tiho, na tiho: natihce se smejati, zapreti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
natíhcema prisl. (ȋ)
ekspr. tiho, na tiho: natihcema stokati
SSKJ²
natíhem in na tíhem prisl., piše se narazen (ȋ)
1. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: to bi bilo treba opraviti na tihem; na tihem pisati pesmi, se poročiti
// izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: na tihem si mora priznati, da je poražen; na tihem si želeti ljubezni
2. zastar. tiho, na tiho: na tihem zakleti; na tihem zapreti vrata
SSKJ²
natího in na tího prisl., piše se narazen (ȋ)
1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: na tiho odpreti; po prstih in na tiho stopati; na tiho vprašati, zaječati
2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: na tiho likvidirati podjetje; na tiho pokopati
// izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: na tiho si je mislil svoje, naglas pa tega ni povedal
SSKJ²
natíhoma prisl. (ȋ)
knjiž. tiho, na tiho: natihoma se bližati, odpreti; natihoma odgovoriti / natihoma se shajati; kar natihoma je prodal in izginil
SSKJ²
natík -a m (ȋ)
1. glagolnik od natakniti ali natikati: natik na kavelj, kol
2. veja, okrog katere se ovija grah: prisekati natik
3. koničasti konec orodja, na katerega se pritrdi ročaj; nasadilo: natik pri pili / lopata z dolgim natikom toporiščem, ročajem
SSKJ²
natikáč -a m (á)
nav. mn. obuvalo brez zadnjega zgornjega dela: preobul se je v natikače; leseni, plastični natikači
♦ lov. starejši srnjak z velikima rogovoma brez odrastkov, ki rad napada
SSKJ²
natikálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki se natakne: klotasti natikalni rokavi
♦ teh. natikalni ključi natični ključi
SSKJ²
natíkanje -a s (ȋ)
glagolnik od natikati: natikanje mesa na vilice
SSKJ²
natíkati -am nedov. (ȋ)
1. spravljati kaj na razmeroma oster, koničast predmet: natikati meso na raženj, vilice; v gošči se je natikal na trnje / upornike so natikali na kole zlasti v srednjem veku mučili, usmrčevali z natikanjem na ošiljen kol
2. delati, da pride kaj na določeno mesto: natikati konjem uzde; počasi si je natikala rokavice
3. ekspr. oblačiti, obuvati, navadno hitro: ko mu je natikala plašč, je pozvonilo; natikati si čevlje
SSKJ²
natípkati -am dov. (ȋ)
napisati na pisalni stroj: natipkati dopis, govor; natipkati pet strani / natipkati v dveh kopijah
    natípkan -a -o:
    tekst še ni natipkan; to je slabo natipkano
SSKJ²
natíranje -a s (ī)
glagolnik od natirati1: natiranje telesa s kremo; natiranje in masiranje / tudi natiranja in obkladki niso nič pomagali
SSKJ²
natírati1 -am nedov. (ī ȋ)
z drgnjenjem nanašati tanko plast mastne ali tekoče snovi: natirati tla z emulzijo; natirati z mazilom / natirati boleče mesto na nogi
SSKJ²
natírati2 -am dov. (ȋ)
ekspr., zastar. nagnati, zapoditi: natirali so ga iz mesta / nemir ga je natiral iz okostenele vsakdanjosti
SSKJ²
natís -a m (ȋ)
1. glagolnik od natisniti: omogočiti natis članka, knjige; to še ni primerno za natis / dati v natis
2. navadno s prilastkom tiskano delo, kot izide enkrat; izdaja: izšel bo drugi natis romana; natis iz leta 1900 / knjiga je doživela veliko natisov je bila večkrat ponatisnjena
SSKJ²
natísk -a m (ȋ)
natis: natisk knjige
♦ filat. z dodatnim, kasnejšim tiskanjem nastala sprememba besedila na znamki
SSKJ²
natískati -am dov. (í)
natisniti: natiskati knjigo / dela mu še niso natiskali
    natískan -a -o:
    natiskano delo
SSKJ²
natísniti -em dov. (í ȋ)
1. s tiskanjem narediti več enakih izvodov, primerkov besedila: natisniti več knjig; dati članek še posebej natisniti / kot del kolofona natisnila tiskarna Ljudske pravice
// objaviti: članka mu niso hoteli natisniti / mladinski list mu je natisnil najnovejšo pesem / svoje glavno delo je natisnil pred petimi leti
2. ekspr. na rahlo stisniti: natisnil ji je roko
● ekspr. prestrašeni otroci so se natisnili v gručo stisnili, nagnetli
    natísnjen -a -o:
    članek je bil natisnjen v zborniku; knjiga je natisnjena na brezlesnem papirju; natisnjeno delo
SSKJ²
natíški -a -o prid. (ȋ)
navadno v zvezi natiški fižol fižol z ovijajočim se steblom; visoki fižol: saditi natiški fižol; natiški in nizki fižol
SSKJ²
natíven -vna -o prid. (ȋ)
1. ki je tak po naravi, izvoru: nativni ljudje; nativna ljudstva / nativni govorec naravni govorec
2. ki ni umetno spremenjen: iz vzorca naredimo nativni preparat
SSKJ²
nativízem -zma m (ī)
filoz. filozofska smer, po kateri so nekatere predstave, nekateri pojmi človeku prirojeni:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
natkáti -tkèm dov. (á ȅ)
1. s tkanjem priti do določene količine česa: natkati dovolj blaga, balo platna
2. knjiž. stkati: natkati platno / pajki so natkali mreže / z volnenimi nitmi so natkale različne prizore; pren. zapisal je, kar so natkale misli
    natkán -a -o:
    prt, natkan z zlatom in srebrom
SSKJ²
natláčiti -im, in natlačíti in natláčiti -im dov. (á ȃ; ī á ȃ)
s tlačenjem spraviti kam: natlačiti cunje v vrečo; natlačili so mu seno, sneg za srajco / natlačiti knjige v omaro / natlačiti pipo (s tobakom)
// nav. ekspr. (zelo) napolniti: kovček je tako natlačil, da ga ni mogel zapreti; natlačiti kozolec s snopjem; žepe si je natlačil z jabolki
// ekspr. povzročiti, da je množica ljudi stisnjena na kakem prostoru: jetnike so natlačili v živinske vagone; natlačiti se v avtobus; v dvorano se je natlačilo polno ljudi
    natláčen -a -o:
    natlačen koš; svisli so do vrha natlačene s senom
SSKJ²
nató prisl. (ọ̑)
v vezalnem priredju izraža dejanje, ki sledi predhodnemu
a) v času: divji petelin je sklonil glavo, nato je zapel / sestre so bolnikom izmerile vročino. Takoj nato so vstopili zdravniki / fantje so peli, potem vriskali, nato pa so šli vasovat
b) v kraju: na čelu so bili zastavonoše, nato so stopali tekmovalci
SSKJ²
natočíti -tóčim dov. (ī ọ́)
1. spraviti kam kaj tekočega, zlasti pijačo: natočila mu je vino; natočiti žganje v kozarec / natočila mu je skodelico kave
2. napolniti s tekočino, zlasti s pijačo: natočiti kozarec, steklenico; natočiti do roba
● natočiti veliko medu pridelati, dobiti; ekspr. natočil mu je čistega vina povedal mu je resnico brez olepšavanja
SSKJ²
natòk -óka m (ȍ ọ́)
knjiž. zelo močen, povečan tok (vode): natok Kolpe je razrušil in odplavil mlin
● knjiž. natok čustev, misli naval
SSKJ²
natolcevánje -a s (ȃ)
glagolnik od natolcevati: to je le nesramno natolcevanje; ovreči lažne govorice in natolcevanja
SSKJ²
natolceváti -újem nedov. (á ȗ)
nav. ekspr. pripovedovati izmišljene, slabe stvari o kom: nikar ne natolcuj / ljudje radi natolcujejo
// zastar. obrekovati, opravljati2: po vasi ju natolcujejo
SSKJ²
natôlči -tôlčem [natou̯či] dov., natôlci natôlcite in natolcíte; natôlkel natôlkla (ó)
1. s tolčenjem, udarjanjem priti do določene količine česa: natolkli so orehe za potico / natolkel je pet jajc v ponev ubil
2. ekspr. natepsti, pretepsti: sosedov fant ga je spet natolkel / domači klub je natolkel gostujoče moštvo premagal
3. ekspr. nabiti: na podlago so natolkli plast gline
SSKJ²
natôlkniti -em [natou̯kniti] dov. (ó ȏ)
star. namigniti: nikoli ne pove naravnost, temveč samo natolkne; dobro sem vedel, na kaj je natolknila
SSKJ²
náton -a m (á)
nar. vzhodnoštajersko prostor za sekanje, cepljenje drv: na natonu za hišo je pletla košaro
SSKJ²
natopírati -am dov. (ȋ)
s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi narediti, da je pričeska bolj visoka, bujna: frizerka jo vselej natopira / natopirati lase
    natopíran -a -o:
    visoko natopirana pričeska
SSKJ²
natopíti -ím dov., natópil (ī í)
1. s topljenjem priti do določene količine česa: natopiti nekaj voska na pisemsko ovojnico
2. nekoliko raztopiti: plamen je natopil vosek; asfalt se zaradi vročine natopi
3. prepojiti: natopiti madež z bencinom
SSKJ²
natóra -e ž (ọ̑)
zastar. narava: opazovati natoro
SSKJ²
nátosképtik -a m (ȃ-ẹ́)
kdor ima odklonilen, skeptičen odnos do zveze NATO: z argumenti so želeli umiriti natoskeptike
SSKJ²
natovárjanje -a s (á)
glagolnik od natovarjati: pomagati pri natovarjanju; natovarjanje premoga / dvigalo za natovarjanje
SSKJ²
natovárjati -am nedov. (á)
spravljati tovor, blago na prevozno sredstvo: natovarjati opeko, pesek / natovarjali so mule in konje / ladja že natovarja les
SSKJ²
nátovec -vca m (ȃ)
1. član, pripadnik vojske zveze NATO: vojaki osvobodilne narodne vojske so natovcem izročili orožje; najsodobneje oboroženi natovci; sprejem natovcev
2. privrženec zveze NATO ali vstopa vanjo: natovec in natoskeptik
SSKJ²
natovóriti -im tudi natovoríti -ím dov., natovóril (ọ̄ ọ̑; ī í)
1. spraviti tovor, blago na prevozno sredstvo: natovoriti drva, seno; natovoriti pesek na tovornjak / natovoriti ladjo, voz / mulo so natovorili z minometalcem / ekspr. natovorila mu je vso prtljago / ekspr. domov je natovoril goro knjig prinesel, pripeljal
2. ekspr. naložiti, naprtiti: natovoriti komu preveč dolžnosti, obveznosti
    natovórjen -a -o tudi natovorjèn -êna -o:
    natovorjena ladja
SSKJ²
nátovski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Severnoatlantsko zvezo: natovski vojaki; natovske države; operacija natovskih sil; natovska letala; natovsko oporišče
SSKJ²
natŕcati -am dov. (r̄ ȓ)
star. napolniti, natlačiti: natrcal je vse koše; natrcati si mošnjo z denarjem
    natŕcan -a -o:
    natrcan kovček, nahrbtnik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
natrebíti in natrébiti -im, tudi natrébiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́)
s trebljenjem priti do določene količine česa: natrebila je premalo solate
SSKJ²
natréskati -am dov. (ẹ̄)
pog., ekspr. natepsti, pretepsti: oče ga je zaradi tega natreskal; natreskati po hrbtu
    natréskati se 
    napiti se (alkoholne pijače): včasih se natreska / vsi so se ga pošteno natreskali
    natréskan -a -o:
    oba sta bila natreskana; biti natreskan kot čep zelo
SSKJ²
natrésti -trésem dov., natrésite in natresíte; nam. natrést in natrèst (ẹ́)
spraviti kam določeno količino česa sipkega, drobnega: natresti malo moke v vrečo / natresti poti s peskom nasuti, posuti / publ. natresli so jim polno mrežo golov dali so jim veliko golov; pren., ekspr. natresel jim je veliko zanimivih podatkov
● ekspr. natresti komu peska v oči zavestno prikriti, zamegliti komu resnico
// s tresenjem, navadno (sadnega) drevja, priti do določene količine česa: otroci so natresli veliko jabolk
    natrésti se ekspr.
    priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: tja se je natresla vrsta neznanih ljudi
    natrésen -a -o:
    po cesti natreseni listki; natreseno sadje
SSKJ²
natréti -trèm tudi -tárem dov., natrì natríte; natŕl (ẹ́ ȅ, á)
1. z drgnjenjem nanesti tanko plast mastne ali tekoče snovi: natreti komu čelo, lasišče, telo; natrli so ga z mazilom; tla natrejo z voskom; natreti se z alkoholom
● ekspr. natreti koga z leskovim oljem natepsti, pretepsti ga
2. nekoliko streti: natreti lupino; zaradi nepazljivosti so se vsa jajca natrla; pren., ekspr. ta nesreča jih ni natrla
3. s trenjem priti do določene količine česa: natreti dovolj orehov za potico; natrl si je lešnike
    natréti se ekspr.
    priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: otroci so se natrli okrog njega; na trg se je natrlo ljudi
    natŕt -a -o:
    s kremo natrte roke; natrto kolo
SSKJ²
natŕganost -i ž (ȓ)
lastnost, značilnost natrganega: natrganost obleke / ekspr. hrapavost in natrganost verza kot izraz razklanosti sveta
SSKJ²
natŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ)
1. s trganjem priti do določene količine česa: natrgati košaro češenj, grozdja; natrgati zdravilna zelišča; natrgala si je šopek cvetja / iz obleke je natrgala veliko krp / natrgati na drobne koščke
2. nekoliko raztrgati: pes mu je natrgal rokav; blago se je natrgalo / ekspr. nebo se je natrgalo in začelo je snežiti
    natŕgan -a -o:
    popraviti natrgane jermene; natrgan papir; natrgano sadje
SSKJ²
nátrij -a m (á)
kem. mehka, na zraku in v vodi neobstojna kovina srebrno bele barve, element Na: natrij v spojinah
SSKJ²
nátrijev -a -o prid. (á)
nanašajoč se na natrij: natrijeve soli, spojine / natrijev aluminat, bikarbonat, hidroksid, klorid, sulfat; natrijevo milo trdno, kosovno milo, ki se pridobiva iz maščob z natrijevim hidroksidom
♦ teh. natrijeva žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana natrijeva para
SSKJ²
natríléten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
agr., v zvezi natriletno kolobarjenje kolobarjenje, pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v treh letih:
SSKJ²
natŕkati se -am se dov. (r̄ ȓ)
ekspr. napiti se (alkoholne pijače): danes se je znova natrkal / pog. natrkati se ga
    natŕkan -a -o:
    natrkani gostje so veselo prepevali; biti zelo natrkan
SSKJ²
natrobezljáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega: kdo ti je to natrobezljal
SSKJ²
natrobíti in natróbiti -im dov. (ī ọ́)
slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega: ne verjemite tega, kar vam je natrobil / natrobili so mu polna ušesa neumnosti
● slabš. natrobiti jih komu zelo ga ošteti
SSKJ²
nátron -a m (ȃ)
natrijeva, zlasti alkalna spojina: uporaba natrona / jedki natron natrijev hidroksid; v prid. rabi:, papir. natron papir alkalijski papir
SSKJ²
nátronski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na natron: natronski papir / natronske vreče
SSKJ²
natrosíti in natrósiti -im dov. (ī ọ́)
spraviti kam določeno količino česa sipkega, drobnega: natrositi nekaj zrnja kokošim; pren., ekspr. natrosila jim je novic o njem
● ekspr. natrositi komu peska v oči zavestno prikriti, zamegliti komu resnico
    natróšen -a -o:
    po tleh natrošeni listi
SSKJ²
natŕpanost -i ž (r̄)
nav. ekspr. značilnost natrpanega: natrpanost sobe / baročna preobloženost in natrpanost
SSKJ²
natŕpati -am dov. (r̄)
nav. ekspr. napolniti, natlačiti: natrpati slamo v slamnjačo / knjige je natrpala v omaro / kovček si preveč natrpal / jetnike so natrpali v zatohle sobe; otroci so se natrpali okrog peči
    natŕpan -a -o:
    stanovanje je preveč natrpano / program izleta je zelo natrpan obsega veliko točk, ogledov
SSKJ²
natrpávati -am nedov. (ȃ)
nav. ekspr. polniti, napolnjevati: natrpavati koš za košem
SSKJ²
natrpážiti -im dov. (á ȃ)
knjiž., ekspr. napolniti, natlačiti: natrpažiti stanovanje s starim pohištvom
SSKJ²
natrpéti se -ím se dov., tudi natŕpel se; natrpljèn (ẹ́ í)
v trpljenju doseči veliko, preveliko mero: med vojno so se natrpeli / natrpeti se žalitev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
natupírati -am dov. (ȋ)
s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi narediti, da je pričeska bolj visoka, bujna: frizerka jo je samo rahlo natupirala / zna dobro natupirati lase
    natupíran -a -o:
    natupirani lasje; bila je grdo, visoko natupirana
SSKJ²
natúra -e ž (ȗ)
1. knjiž., navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava: zelo različne nature sta; ekspr. pokazal je svojo pravo naturo / biti borbene, občutljive nature / po naturi je razdražljiv; to je v njegovi naturi
2. knjiž., navadno s prilastkom skupek zlasti telesnih lastnosti, značilnosti človeka: zaradi svoje močne nature je lahko vzdržal napor / biti šibke, trdne, zdrave nature
3. star. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo: raziskovati naturo in njene pojave / natura se že prebuja
● knjiž. plačati v naturi ne z denarjem
SSKJ²
naturálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki se daje, dobiva v blagu: naturalni prejemki, prispevki; naturalna dajatev / naturalna preskrba
♦ ekon. naturalni denar blago, ki služi kot plačilno sredstvo; naturalna menjava neposredna menjava blaga za blago; naturalno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem se ne uporablja denar; gospodarstvo, za katero je značilno, da proizvaja samo za lastno uporabo, ne za tržišče; pravn. naturalno stanovanje nekdaj stanovanje, ki nadomešča del plače
SSKJ²
naturálije -lij ž mn. (á ȃ)
izdelki, pridelki kot plačilno sredstvo: denarni prispevki in naturalije / plačati v naturalijah; dajatve v naturalijah
SSKJ²
naturalíst -a m (ȋ)
predstavnik naturalizma: francoski naturalisti
SSKJ²
naturalístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na naturaliste ali naturalizem: naturalistični pisatelji / naturalistični roman; naturalistična drama; naturalistična slika / naturalistično prikazovanje
    naturalístično prisl.:
    življenje svojega kraja je opisoval naturalistično
SSKJ²
naturalizácija -e ž (á)
glagolnik od naturalizirati: vložiti prošnjo za naturalizacijo / naturalizacija priseljencev
SSKJ²
naturalízem -zma m (ī)
evropska umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki si prizadeva podajati resničnost po dognanjih naravoslovnih ved: predstavniki naturalizma / francoski, slovenski naturalizem
♦ filoz. naturalizem filozofska smer, ki ima naravo za edino pravo bit in za osnovo vsega dogajanja; ped. pedagoški naturalizem pedagoška smer, ki si prizadeva prilagajati vzgojo otrokovi naravi
SSKJ²
naturalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn. dati državljanstvo: na njegovo prošnjo so ga naturalizirali; pren., knjiž. naturalizirati ideje
    naturalizírati se knjiž.
    prilagoditi se novemu okolju, udomačiti se: po rodu je Jeseničan, a se je že naturaliziral v Mariboru
    naturalizíran -a -o:
    naturalizirani državljani; v Parizu naturalizirani Slovenci
SSKJ²
naturél -a m (ẹ̑)
knjiž. narava, značaj: to nasprotuje njenemu naturelu; pisateljev umetniški naturel / po svojem naturelu je miren
SSKJ²
natúren -rna -o prid. (ȗ)
knjiž. naraven: upoštevati naturne zakone / občudovati naturne lepote / kip v naturni velikosti / zelo naturen človek je; preseneča jih njena naturna preprostost / igralec je navdušil gledalce s svojo naturno igro
    natúrno prisl.:
    naturno živeti / v povedni rabi kar se je zgodilo, je popolnoma naturno
SSKJ²
natúrfilozofíja -e ž (ȗ-ȋ)
filoz. nemška filozofija narave ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja:
SSKJ²
naturíst -a m (ȋ)
pristaš naturizma: ideje, težnje naturistov
// nudist: društvo naturistov / plaža za naturiste
SSKJ²
naturístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na naturiste ali naturizem: naturistično gibanje
// nudističen: naturistično društvo / naturistična kopališča
SSKJ²
naturízem -zma m (ī)
gibanje, ki se zavzema za čim bolj naravno življenje: pristaši naturizma
// nudizem: možnosti za razvoj naturizma
SSKJ²
natúrnost -i ž (ȗ)
knjiž. naravnost1, neprisiljenost: kulise vzbujajo vtis naturnosti / njena naturnost in preprostost jim je ugajala / občudovali so naturnost njegove igre
SSKJ²
naturopát -a m (ȃ)
kdor zdravi z naturopatijo: obiskal je naturopata, ki ga je seznanil z zdravo prehrano; zdravnik in naturopat
SSKJ²
naturopatíja -e ž (ȋ)
metoda zdravljenja na osnovi predpostavljanja, da je v telesu samozdravilna moč, ki vzpostavlja, vzdržuje in vrača zdravje: zdravstvenih težav se naturopatija loteva celostno; osnove naturopatije; strokovnjak za naturopatijo
SSKJ²
natúrščica -e ž (ȗ)
nepoklicna, nešolana igralka, režiserka: v filmu je v glavni vlogi debitirala naturščica
SSKJ²
natúrščik -a m (ȗ)
nepoklicni, nešolani igralec, režiser: film je režiral naturščik, ki se obrti ni učil na pristojnih institucijah; delati z naturščiki
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
natvésti -tvézem in natvêsti -tvêzem dov., natvézel; natvézen (ẹ́; é)
1. slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega: kdo ve, kaj vse so jim natvezli; o njej je natvezel toliko slabega / natvesti komu bajke, laži
2. zastar. navezati, privezati: natvesti čoln; iz previdnosti so se planinci natvezli
SSKJ²
natvézati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄)
zastar. tvesti: ženske so mu nekaj natvezale
SSKJ²
natvéziti -im dov. (ẹ́ ẹ̄)
natvesti: kdo ti je to natvezil / natveziti komu laži
SSKJ²
naúčen -čna -o prid. (ȗ)
zastar. znanstven, strokoven: izdajati naučne knjige / naučni slovar / delati na naučnem področju
SSKJ²
naučênost -i ž (é)
dejstvo, da je kdo naučèn: naučenost za delo / odgovarjal je gladko, brez najmanjšega videza naučenosti
SSKJ²
naučíti -ím dov., naúčil (ī í)
1. s posredovanjem znanja povzročiti sposobnost za opravljanje določenega dela, dejavnosti: naučiti koga brati, pisati, šofirati; naučiti učence dobro recitirati; učitelj jih je veliko naučil / skušal ga je naučiti misliti / naučiti matematiko, zgodovino
2. s spodbujanjem, opozarjanjem povzročiti, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost: naučiti koga lepega vedenja, vljudnosti; naučiti otroke na red / naučil je psa, da mirno počaka
● ekspr. življenje človeka marsičesa nauči čim starejši je človek, tem bolj je pameten, preudaren; šalj. naučiti koga kozjih molitvic s strogostjo, kaznimi navaditi koga prav ravnati, delati; ekspr. naučiti koga pameti navaditi pametno misliti, ravnati
    naučíti se 
    s sprejemanjem znanja postati sposoben za opravljanje določenega dela, dejavnosti: naučiti se brati; jezika se je naučil iz knjig; v mestu se je naučila kuhanja / od profesorja se je marsikaj naučil
    // z učenjem doseči znanje, razumevanje česa: naučiti se lekcijo, pesem, slovnična pravila; naučiti se na pamet; naučiti se vse za šolo
    ●     preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih
    naučèn -êna -o:
    naučen govor; naučena lekcija; naučen je na disciplino; odgovarjal je, kot bi bil naučen
SSKJ²
naudáriti -im dov. (á ȃ)
obrt. speti z redkimi vbodi, navadno urezane dele oblačila: naudariti z belim sukancem
SSKJ²
náuk -a [nau̯k] m (á)
1. s prilastkom sistem spoznanj o kakem pojavu, predmetu ali na kakem področju: priznati, sprejeti nov nauk; filozofski, naravoslovni, verski nauk; nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje / razvojni nauk; nauk o celicah, dednosti, grbih, toploti, valovanju, zvoku; nauk o človeku
// ta sistem spoznanj, vezan na določeno osebo, na določeno področje: Kopernikov heliocentrični nauk; to je dogmatični nauk Cerkve
2. nav. ekspr. pouk, nasvet: izpolniti, upoštevati nauke staršev; hvaležen mu je za ta nauk / dati komu dober, koristen nauk; deliti nauke vsem ljudem / ravnati se po naukih vzgojiteljev / lepi, zlati nauki / moralni nauk / ta neuspeh naj ti bo nauk za bodočnost
3. nav. mn., zastar. šola1, študij: dokončati nauke / obesiti nauke na kljuko / sprejeti koga v nauk v uk
● nar. iti k nauku popoldanskemu cerkvenemu opravilu; ekspr. za svoje ravnanje je dobil pošten nauk je bil ostro opomnjen, kaznovan; star. oznanjevati, širiti, učiti krive nauke kar vsebuje kaj, kar v določenem okolju ni priznano za pravo, pravilno
♦ lit. nauk kar izraža, kaže vsebina, konec kakega (umetniškega) dela, da je pri ravnanju, vedenju, mišljenju dobro, koristno upoštevati; rel. krščanski nauk pouk o krščanskih resnicah
SSKJ²
naúšnica -e ž (ȗ) nav. mn.
1. naušnik: dati naušnice na ušesa / kapa z naušnicami
2. knjiž. uhan: naušnice z biseri
SSKJ²
naúšnik -a m (ȗ)
nav. mn. predmet, ki ščiti ušesa pred mrazom: pokriti si ušesa z naušniki; volneni naušniki
// del pokrivala, ki se da zavihati: kučma z velikimi naušniki
♦ teh. priprava za glušenje, dušenje zvoka, ki pokriva ušesa
SSKJ²
naužíti se -žíjem se dov. (í ȋ)
zadovoljiti svojo potrebo, željo po čem: naužiti se jesenske lepote; rad bi se naužil miru in svežega zraka / ekspr. v svojem življenju se je naužil gorja je občutil veliko gorja
SSKJ²
náv -a m (ȃ)
mitol. bivališče umrlih: bogovi so ga vzeli v nav; biti v navu
SSKJ²
naváda -e ž (ȃ)
1. nav. mn. kar dobi zaradi ponavljanja ustaljeno obliko
a) pri človeku: spoznal sem njegove navade; težko je spremeniti vsakdanje navade / opustiti, pridobiti si določene navade odvaditi, navaditi se česa; ekspr. znebiti se slabih navad / privzgojiti otroku delovne navade
b) nav. ekspr. pri živali: proučevati navade divjadi, medvedov
c) ekspr. na posameznih področjih človekove dejavnosti: upoštevati plačilne navade; poznati navade tržišča / prometne navade / posnemati tuje slikarske navade
// navadno s prilastkom vedenje, obnašanje: čudaške, uglajene navade / človek mestnih navad / po svojih navadah se zelo razlikujeta
2. navadno v povedni rabi izraža, da postane kaj zaradi ponavljanja človekova značilnost: kajenje je njegova navada; hoja v hribe mu je (postala) navada / imel je navado, da je vsakega pozdravljal / govoril je mirno, kakor je njegova navada
// izraža stanje, za katero je značilna taka dejavnost: na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo / pitje kave mu je prešlo v navado / v navadi je, da se tako dela / proti svoji navadi me je danes poklical
3. v prislovni rabi, v zvezi iz navade izraža nagib, vzrok dejanja: kaditi, piti iz navade; iz navade ugovarja / delinkvent, hudodelec iz navade
4. nav. mn., navadno s prilastkom kar se v ustaljeni obliki ponavlja (iz roda v rod) ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju: zapisati pustne navade; mnoge stare navade izginjajo; navade ob poroki, žetvi / zbirati ljudske navade; prim. ponavadi
SSKJ²
naváden -dna -o prid., navádnejši (ȃ)
1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste: na cesti je to navaden pojav, prizor; to je bilo njegovo navadno opravilo / premakniti kaj iz navadne lege / ekspr. otroku so dali zelo navadno ime / ekspr. to so najbolj navadne misli; pogovarjali so se o navadnih stvareh / ekspr. bil je čisto navaden dan; naučil se je samo najnavadnejših besed nemškega jezika osnovnih / gostobesednost je navadna napaka pisateljev začetnikov pogosta / nosil je navadno lovsko obleko preprosto, enostavno
// star. vsakdanji, pogost: učitelj je bil v njihovi hiši navaden gost / taka noša je bila navadna v mestih
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, splošne lastnosti, značilnosti: kupiti si navadne čevlje in gojzarje; navadni in patentni kozarci; knjiga je tiskana na navadnem papirju; avtomobil z navadno karoserijo; zamenjati navadno ključavnico s cilindrično; jesti navadno salamo; piti navadno vodo / ob navadnih dneh je srečeval malo ljudi ob delavnikih / vojsko je služil kot navadni vojak; podjetje zaposli več navadnih delavcev nekvalificiranih / navadni kruh industrijsko pečen pekovski kruh; navadne in vezane hranilne vloge; navadno leto leto, ki ima 365 dni
3. nav. ekspr. ki je komu v navadi: to se ne sklada z njegovo navadno točnostjo / knjigo je položil na navadno mesto
4. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: tega navaden človek ne more razumeti; navadno medenino mu je hotel prodati za zlato / to zahteva že najnavadnejša vljudnost
// izraža podkrepitev trditve: čisto navaden blebetač je; to so navadne čenče; to je navadna goljufija
♦ bot. navadni bljušč, dežen, volčin; navadna črnoglavka, krhlika, melisa; navadna zvezdica njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media; ekon. navadna reprodukcija; fiz. navadni tlak tlak pri navadnih okoliščinah, približno en kilopond na kvadratni centimeter; navadna temperatura temperatura približno od 18 do 20 °C; mat. navadni ali Briggsov logaritem logaritem z osnovo 10; navadni odvod odvod funkcije ene neodvisne spremenljivke; navadne obresti obresti, ki se ne pripisujejo h glavnici; ptt navadni telefonski pogovor telefonski pogovor, ki nima nobene označbe glede nujnosti ali vrste pogovora; navadna pošiljka pošiljka, ki nima nobene posebne označbe; navadno pismo; zool. navadni brizgač, prašiček; navadna čigra, koralnica
    navádno prisl.:
    navadno gre za praznike domov; to obleko nosi navadno v službo; ob tem času otroci navadno spijo; učenec je navadno točen; to je huda bolezen, navadno dolgotrajna; ta ruda se nahaja navadno v majhnih količinah; kakor navadno so se zbrali pri sosedu; sam.: to je nekaj navadnega
SSKJ²
navádica -e ž (ȃ)
ekspr. manjšalnica od navada: dobro je poznal njegove navadice; drobne, vsakdanje navadice
SSKJ²
naváditi -im dov. (á ȃ)
1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem narediti, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo: otroke je navadila kuhanja in šivanja; v šoli se je navadil brati, pisati; navaditi se plavati / navaditi koga pospraviti knjige / vola navaditi voziti / jezika se je že toliko navadil, da se lahko sporazumeva naučil / psa moramo navaditi, da pride na klic / navadil ga je misliti / prijatelji so ga navadili piti
2. povzročiti, da je kdo sposoben prilagoditi se določenemu stanju, okolju: navaditi koga na mraz, močno svetlobo; navaditi se nove okolice, samote; navadil se je trpeti; navaditi se na ropot / ne morem se ga navaditi; sčasoma sta se navadila drug (na) drugega
// s spodbujanjem, opozarjanjem povzročiti, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost: navaditi koga čistoče; kmalu ga je navadil na red
    naváditi se 
    s ponavljanjem kakega dejanja, dela priti v stanje, ko postane to potreba, navada: navaditi se kaditi; navaditi se na mamila, pijačo
    navájen -a -o:
    navajen je dela, trpljenja; vsega hudega navajen človek; navajen sem poti, zato bom šel naprej poznam pot; tega smo že navajeni; navajen je, da hodi sam; navajeni so čakati; navajen je na mraz, podnebje
SSKJ²
navádnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost navadnega: navadnost pojava / navadnost pogovora
SSKJ²
navájanje1 -a s (ā)
glagolnik od navajati1: navajanje dokazov, podatkov / dobesedno navajanje
SSKJ²
navájanje2 -a s (ā)
glagolnik od navajati2: navajanje k delu, sožitju / navajanje otroka na čistočo, red
SSKJ²
navájati1 -am nedov. (ā)
1. pripovedovati, zapisovati kaj, navadno z določenim namenom: navajati imena, številke; na koncu članka navaja avtor vire, ki jih je upošteval / navajati dokaze / med strokovnjaki, ki se ukvarjajo s to panogo, navaja tudi sebe / navajati kaj v opravičilo; navajati za primer
// dobesedno pripovedovati, zapisovati tuje besedilo: kritik navaja za dokaz svoje trditve odlomke iz romana / dobesedno navajati
// z oslabljenim pomenom izraža navzočnost česa v čem: naslednji člen navaja pravice in dolžnosti delavcev; obtožnica navaja več hudih prekrškov
2. knjiž. nagovarjati, napeljevati: navaja ga, naj gre študirat; vsi so ga navajali, naj se jim pridruži
● publ. to nas navaja k sklepu, da je ujetnik govoril resnico iz tega sklepamo
    navajajóč -a -e:
    navajajoč nove, tehtne razloge, jih je pregovoril
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
navájati2 -am nedov. (ā)
1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem delati, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo: dekleta so navajali gospodinjskih del / vole navajati voziti
2. povzročati, da je kdo sposoben prilagoditi se določenemu stanju, okolju: navajati koga na mraz, močno svetlobo; navajati se na življenje v mestu; počasi se navaja na svojo usodo
// s spodbujanjem, opozarjanjem povzročati, da kdo pridobi določeno lastnost: navajati mladino k samostojnosti; navajati otroke na red / z zgledom je navajal sina k resnicoljubnosti
SSKJ²
navájenost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost navajenega človeka: občudoval je njegovo navajenost na disciplino / navajenost na pijačo, udobje / ta občutek harmoničnosti ni samo posledica navajenosti
SSKJ²
navál tudi navàl -ála m (ȃ; ȁ á)
1. pojav, da pride kam v razmeroma kratkem času hkrati veliko ljudi: prvi naval bo kmalu mimo; nemogoče se je izogniti navalu v ordinacijah; naval potnikov ob koncu tedna je zelo velik; naval vlagateljev na denarni zavod / preprečiti naval na šolo
2. nav. ekspr., z rodilnikom nagel, razmeroma silovit nastop
a) določenega delovanja: naval valov / kostanji so se lomili pod silnim navalom nevihte, vetra / upirati se navalu spominov
b) določenega čustva: doživeti naval hrepenenja; to je storil v navalu ganjenosti, jeze, sovraštva; nenaden naval strasti
c) določenih bolezenskih znakov; napad: ima hud naval kašlja; pričakovati nov naval krčev; naval vročine je minil
● ekspr. luno je zakril naval oblakov velika količina, množina oblakov
♦ med. naval krvi pojav, da se ožilje kakega dela telesa prenapolni z arterialno krvjo; kongestija
3. ekspr. napad, naskok, pritisk: vzdržati vse navale; naval nasprotnikovih čet / utrdba je padla v navalu brez večjih izgub
SSKJ²
navalíti -ím dov., naválil (ī í)
1. z valjenjem, kotaljenjem spraviti kam: pred žago so navalili nekaj hlodov; mrvo je navalil k drevesu; ob vznožju so ležale velike skale, ki so se navalile z višin / skalo so navalili na pot zvalili
// ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: skrb zanj je navalil drugim; preveč si mi navalil na rame
2. nav. ekspr. napasti1, naskočiti, pritisniti: sovražnikove čete so navalile proti našim enotam; navaliti z vojsko na trdnjavo; nato so znova z vso silo navalili nanje; star. čete so se od vseh strani navalile na mesto / navaliti iz zasede / policija je navalila na demonstrante
3. ekspr. hitro, neurejeno priti kam v velikem številu: vsi so navalili k njemu; ljudje so navalili na blagajno; otroci so se z vpitjem navalili k vratom / novinarji so navalili nanj z vprašanji; pren. misli, skrbi so znova navalile nanj
● ekspr. kupci so navalili na blago ga kupovali v večjih količinah kot navadno
    navaljèn -êna -o:
    kup navaljenih hlodov, skal
SSKJ²
naváljati -am dov., tudi navaljájte; tudi navaljála (á)
1. z valjanjem priti do določene količine česa: navaljala je veliko listov za rezance
2. tisk. z valjanjem nanesti barvo: navaljati ofsetno ploščo
SSKJ²
navaljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. z valjenjem, kotaljenjem spravljati kam: navaljevati skale na cesto
// ekspr. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: delo so navaljevali drug drugemu
2. nav. ekspr. napadati, naskakovati, pritiskati: sovražnikove čete so navaljevale od vseh strani / navaljevati drug na drugega in se prerekati
3. ekspr. hitro, neurejeno prihajati kam v velikem številu: stranke so neprestano navaljevale na urad
SSKJ²
navár -a m (ȃ)
metal. kar je navarjeno na kaj: rob navara
SSKJ²
navaríti -ím dov., naváril (ī í)
metal. z varjenjem nanesti plast kovine z namenom, da se nadomesti obrabljena površina ali izboljšajo njene lastnosti: navariti več slojev izolacije
SSKJ²
navážanje -a s (ȃ)
glagolnik od navažati: navažanje peska
SSKJ²
navážati -am nedov. (ȃ)
z vožnjo spravljati kam: navažati gnoj na njivo
SSKJ²
návček -čka m (á)
v krščanskem okolju zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga: zvoniti z navčkom
● evfem. kmalu mu bo zapel navček kmalu bo umrl; ekspr. takim prizadevanjem že poje navček takih prizadevanj bo kmalu konec
SSKJ²
navdahníti in navdáhniti -em dov. (ī á)
1. povzročiti, vzbuditi v kom kaj: ta misel ga je navdahnila s skrbjo; obljube so ga navdahnile z upanjem / navdahniti komu misel, pogum dati
2. knjiž. dati navdih; navdihniti: njegove najboljše pesmi je navdahnila narava; pesnik se je navdahnil pri Danteju
    navdáhnjen -a -o
    1. deležnik od navdahniti: navdahnjen z upanjem
    2. ekspr. usmerjen, naravnan: umetniško navdahnjeni ljudje / lirsko navdahnjeni pesniki
    3. nadahnjen: rožnato navdahnjen cvet
SSKJ²
navdáhnjenec -nca m (á)
knjiž. kdor je navdihnjen: ustvarjalni navdahnjenci / gorečnost navdahnjencev
SSKJ²
navdáhnjenje -a s (á)
knjiž. navdih: črpati, iskati navdahnjenje; pesniško navdahnjenje; vir navdahnjenja
SSKJ²
navdáhnjenost -i ž (á)
lastnost, značilnost navdahnjenega: prevzela ga je mračna navdahnjenost / ekspr. v vsem se je izražala njegova umetniška navdahnjenost usmerjenost, naravnanost
SSKJ²
navdájati -am nedov. (ȃ)
povzročati, vzbujati v kom kaj: ta misel ga je navdajala z nemirom, upanjem; smrt jo navdaja z grozo; prijateljstvo in zaupanje ju navdaja s srečo / knjiž. tvoje ravnanje me navdaja z začudenjem
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje, trajanje duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: ljudi je začelo navdajati upanje, veselje; vse je navdajala ena misel / navdajal jo je občutek hvaležnosti
SSKJ²
navdán prisl. (ȃ)
star. tjavendan, tjavdan: govoriti navdan / navdan živeti
SSKJ²
navdáti -ám dov., 2. mn. navdáste in navdáte; navdál (á)
povzročiti, vzbuditi v kom kaj: misel nanjo ga vselej navda z žalostjo; kar je videla, jo je navdalo z grozo / knjiž. to srečanje mu je navdalo dušo z neznano strastjo / srce se ji je navdalo s ponosom
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: ljudi je navdal bes; navdala sta ga nežnost in sočutje / navdal jo je občutek hvaležnosti
SSKJ²
navdíh -a m (ȋ)
ustvarjalna moč, domišljija, ki jo vzbuja pojav ali stvar: črpati navdih iz narave; dati, dobiti navdih za kaj; iskati navdih; pisati z navdihom; nenaden, pesniški, umetniški navdih / publ. do take odločitve je prišlo po navdihu večine na pobudo, pod vplivom
// neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, neodvisno od razumskega razčlenjevanja: prepustiti se navdihu; delati, ustvarjati po navdihu; to delo je bolj plod navdiha kot intelekta
♦ psih. nenadno spoznanje
SSKJ²
navdíhniti -em dov. (í ȋ)
1. dati navdih: zarja je navdihnila eno najlepših pesnikovih vizij; roman so navdihnile vojne grozote; navdihnil se je ob pogledu na umetnino
2. knjiž. povzročiti, vzbuditi v kom kaj; navdahniti: dogodek jo je navdihnil s čudno mislijo; njen odhod ga je navdihnil s skrbjo / navdihniti komu pogum, smisel za kaj dati
    navdíhnjen -a -o:
    biti navdihnjen; navdihnjen z upanjem
    ♦     rel. ki je ali je nastal pod izrednim božjim vplivom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
navdíhnjenec -nca m (ȋ)
knjiž. kdor je navdihnjen: navdihnjencu teče pero samo od sebe / gorečnost navdihnjencev
SSKJ²
navdíhnjenje -a s (ȋ)
navdih: črpati navdihnjenje iz narave; dati, dobiti navdihnjenje za kaj; pesniško, preroško navdihnjenje; verzi, polni navdihnjenja / prepustiti se navdihnjenju; ustvarjati po navdihnjenju
SSKJ²
navdihoválec -lca [nau̯dihovau̯ca tudi nau̯dihovalca] m (ȃ)
kdor da navdih: navdihovalec umetniškega dela / navdihovalci in organizatorji gibanja pobudniki / obsodili so krivce in njihove navdihovalce hujskače
SSKJ²
navdihoválka -e [nau̯dihovau̯ka tudi nau̯dihovalka] ž (ȃ)
ženska, ki da navdih: navdihovalke pesnikov
SSKJ²
navdihováti -újem nedov. (á ȗ)
1. dajati navdih: pesnika navdihuje socialno čustvo; pisatelja je navdihovala vera v človeka; povest je navdihoval vojni čas; Goethe se je navdihoval pri Danteju
// dajati pobudo za kaj, vplivati na kaj: tisti, ki navdihujejo tako ravnanje, so se spustili v nevarno igro
2. knjiž. povzročati, vzbujati v kom kaj: njegova usoda jih je navdihovala s sočutjem / navdihujejo ga želje, da bi ji pomagal
    navdihujóč -a -e:
    navdihujoča moč lepote
SSKJ²
navdílj prisl. (ȋ)
star. neprenehoma: narava ustvarja navdilj iz starega novo
SSKJ²
navdòl [nau̯dou̯] prisl. (ȍ)
zastar. navzdol: iti, spustiti se navdol
SSKJ²
navdúšenec -nca m (ȗ)
nav. ekspr. kdor se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela: bil je velik navdušenec; gledališki, športni navdušenci; skupina mladih navdušencev / boksarsko srečanje si je ogledalo veliko navdušencev
SSKJ²
navdušenják -a m (á)
knjiž. navdušenec: bil je velik navdušenjak; kulturni navdušenjaki
SSKJ²
navdúšenje -a s (ȗ)
1. veliko veselje, volja, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: za tako delo je potrebno navdušenje; fant kaže veliko navdušenje za učenje / svojega navdušenja za napredne ideje ni mogel dolgo skrivati / ekspr. bojevati se z velikim navdušenjem
2. zelo pozitiven čustveni odnos do česa: izražati, kazati navdušenje nad čim; vzbuditi navdušenje / ekspr. z obraza mu je sijalo navdušenje
// izražanje takega odnosa: navdušenje se dolgo ni moglo poleči; ekspr.: mesto je kar kipelo od navdušenja; ob koncu predstave je izbruhnil pravi vulkan navdušenja / predajati se navdušenju
● ekspr. izrazil je navdušenje nad prebrano knjigo rekel je, da mu je zelo všeč
SSKJ²
navdúšenka -e ž (ȗ)
nav. ekspr. ženska, ki se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela: modna, športna navdušenka; navdušenka nad filmom in glasbo
SSKJ²
navdúšenost -i ž (ȗ)
lastnost, stanje navdušenega človeka: občudovali so njegovo navdušenost za delo / kaže veliko navdušenost za šport
// navdušenje: sprejeli so ga z veliko navdušenostjo; ekspr. dvorano je zajel vihar navdušenosti
SSKJ²
navduševálec -lca [nau̯duševau̯ca tudi nau̯duševalca] m (ȃ)
kdor navdušuje za kaj: govornik je bil navduševalec množic
SSKJ²
navduševálen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se navdušuje: imeti navduševalen govor; navduševalne pesmi / knjiž. odnos delavcev do knjižnice je navduševalen navdušujoč
SSKJ²
navduševánje -a s (ȃ)
glagolnik od navduševati: navduševanje za boj, prostost / knjige so bile edini predmet njegovega navduševanja
SSKJ²
navduševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. povzročati veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: navduševati ljudi za planinstvo; znal je navduševati učence za vse, kar je lepo in dobro; navduševati se za napredne ideje / publ. nova moda se navdušuje nad dolgimi oblekami
2. vzbujati zelo pozitiven čustveni odnos do česa: s svojim petjem je navduševal poslušalce / gore so ga vedno navduševale; obiskovalci se navdušujejo nad lepim razgledom in prijaznostjo domačinov
    navdušujóč -a -e:
    navdušujoč se za literaturo, je veliko bral; njegov predlog je navdušujoč; spregovoril je nekaj navdušujočih besed
SSKJ²
navdúšiti -im dov. (ū ȗ)
1. povzročiti pri kom veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: učitelj ga je navdušil za matematiko; znal je navdušiti ljudi za delo; navdušiti se za šport
2. vzbuditi zelo pozitiven čustveni odnos do česa: prva predstava gledalcev ni navdušila; po naravi je tak, da ga težko kaj navduši; že ob prvem srečanju se je navdušil za dekle / navdušiti se nad dosežki tehnike
    navdúšen -a -o:
    navdušen planinec, športnik; navdušen pristaš nove umetniške smeri; zelo je navdušen za poezijo; poslušalci so bili navdušeni nad izvajalci / govoriti navdušene besede; prisl.: navdušeno delati, govoriti, pozdravljati; predsednika so povsod navdušeno sprejeli
SSKJ²
navdušljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki se (hitro) navduši: je navdušljiv človek / biti navdušljivega značaja
SSKJ²
návečer -a m (ā)
večer pred praznikom ali določenim dogodkom: to je bil navečer pred poroko / na navečer tekmovanja; prim. večer1
SSKJ²
navečérjati se -am se dov. (ẹ̑)
najesti se pri večerji: pri nas se boš navečerjal / tu se lahko poceni navečerjaš
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
navédba -e ž (ẹ̑)
glagolnik od navesti: zahtevati navedbo kraja, vsebine
// kar se ustno ali pisno posreduje drugim: potrditi navedbo, navedbe; navedbe so resnične, točne / po njegovih navedbah je bilo drugače
♦ pravn. navedbe obtožnice, prič
SSKJ²
navédek -dka m (ẹ̑) knjiž.
1. citat: izpustiti, preveriti navedek; navedki iz Cankarja / dobesedni navedek
2. podatek, pojasnilo: biografski navedki; mesto poudarka, sklanjatev in drugi navedki o krajevnih imenih
SSKJ²
navedênka -e ž (é)
bibliografska enota, iz katere je avtor dobil podatke: seznam navedenk; navedenke in bibliografija
SSKJ²
navédnica -e ž (ẹ̑)
nav. mn., knjiž. narekovaj: postaviti besedo, stavek med navednice
SSKJ²
návek prisl. (á)
nar. vzhodno zmeraj, zmerom: navek ne bo živel / njeno trpljenje mi je za navek ostalo v spominu
SSKJ²
nável -vla m (á)
nar. vzhodno v obliki polkrogle naloženo seno, slama; kopica1: vrsta navlov / spravljati seno v navle
SSKJ²
navelíčanec -nca m (ȋ)
ekspr. naveličan človek: s takim naveličancem je hudo
SSKJ²
navelíčanje -a s (ȋ)
naveličanost: v tem naveličanju moraš nekaj ukreniti; naveličanje in razočaranje / to sem storil iz naveličanja / ekspr. igrali smo se do naveličanja zelo dolgo
SSKJ²
navelíčanost -i ž (ȋ)
stanje človeka
a) ki se je česa naveličal: naveličanost nad enoličnim delom / med poslušalci je opaziti naveličanost / govoriti z naveličanostjo
b) ki je brez volje, zanimanja: preprečevati naveličanost pri mladini / loteva se jih naveličanost postajajo naveličani
SSKJ²
navelíčati se -am se dov. (ȋ)
1. prenehati imeti, občutiti kot zanimivo
a) osebo: take družbe se je kmalu naveličal; vsi so se ga že naveličali / ekspr.: naveličala se je svojega fanta ne ljubi ga več; se te žena še ni naveličala
b) stvar, predmet: naveličala se je čevljev z visokimi petami; te obleke ne maram več, ker sem se je naveličal / jabolk, mesa se je že naveličal
c) lastnost, značilnost: takšne lepote se človek ne naveliča / naveličal sem se njene dobrote, trme
2. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom izraža odpor osebka, da se dejanje nadaljuje: naveličati se čakanja, dela, vožnje; otroci so se že naveličali igre; naveličal se je odgovarjati strankam, poslušati radio / naveličal se je življenja v mestu / naveličal se je, da bi vsak dan razlagal isto stvar / brala je, dokler se ni naveličala dokler je hotela, želela
    navelíčan -a -o
    1. deležnik od naveličati se: naveličan sem čakanja; so že naveličani dela; naveličan sem tega enoličnega življenja
    2. nav. ekspr. ki je brez volje, zanimanja: naveličan človek; tako naveličane ženske še nisem srečal; fant je do grla naveličan / vanj so strmeli sami naveličani obrazi / spregovoril je z naveličanim glasom
SSKJ²
navèn in na vèn [navən] prisl. (ə̏)
navzven: obleči suknjo z naven obrnjeno podlogo; vrata se odpirajo naven
SSKJ²
navések -ska m (ẹ̑)
star. obesek: stekleni naveski na lestencu; zapestnica z naveski
SSKJ²
naveselíti se -ím se dov., navesélil se (ī í)
v veselju, veseljenju doseči veliko mero: na izletu so se naveselili; ob prostih dnevih se je lahko naveselil z njo
SSKJ²
naveseljáčiti se -im se dov. (á ȃ)
ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po veseljačenju: s prijatelji se je naveseljačil
SSKJ²
navésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. ekspr. obesiti, navadno v veliki, preveliki meri: navesiti okraske na novoletno jelko; kramarji so povsod navesili svoje blago / navesiti stene s slikami
// slabš. obleči, navadno kaj neprimernega: vse, kar vidi, navesi nase; kakšne cunje si je pa danes navesila
2. naložiti, naprtiti: navesiti komu preveč dolžnosti
    navésiti se zastar.
    povesiti se: težke fižolovke so se nekoliko navesile
    navéšen -a -o:
    navešene slike; z zlatnino navešena dekleta
SSKJ²
navêsti -vêdem dov., navêdel in navédel navêdla, stil. navèl navêla (é)
1. povedati, napisati kaj, navadno z določenim namenom: navesti imena, naslove; navesti v prijavi zahtevane podatke; v članku ni navedel vseh virov / navesti priče / navesti kaj v ilustracijo, za ilustracijo; navesti kot primer
// dobesedno povedati, napisati tuje besedilo: navesti Prešernove verze / dobesedno navesti
2. knjiž. privesti, usmeriti: to ga je navedlo, da je začel gledati na stvari bolj kritično / dogodki v zadnjih dneh so ga navedli na misel, da je beg možen / navesti pogovor na umetnost usmeriti, obrniti
// nagovoriti, napeljati: ona ga je navedla na umor
    navedèn -êna -o:
    navedeni podatki, viri; v nekaterih od navedenih dežel gojijo tudi tobak / prej naveden ki je v dotakratnem besedilu že napisan; pisar. zgoraj navedene priče
SSKJ²
navéšati -am nedov. (ẹ́)
ekspr. obešati: navešati slike po stenah / navešati komu vzdevke
    navéšati se 
    opirati se, naslanjati se: vso pot se je navešal nanj
SSKJ²
navéza -e ž (ẹ̑)
alp. skupina alpinistov, ki pleza, navezana na isti vrvi: voditi navezo; biti drugi v navezi / mešana naveza iz oseb različnega spola; naveza v dvoje / smer so preplezali v dveh navezah
SSKJ²
navézanje -a s (ẹ́)
navezava: navezanje derez / navezanje malih narodov na velesile
SSKJ²
navézanost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje navezanega: čustvena, intimna navezanost; navezanost otrok na starše; navezanost posameznika na zemljo / zelo opazna je pesnikova navezanost na stvaritve drugih narodov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
navézati in navezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. z vezanjem namestiti, dati na kaj: na klobuk so mu navezali trakove; navezati skakalcem padala; navezati tovor na osla; navezati si dereze, smuči
// narediti, da je kdo privezan, pritrjen: ko je prišel na cesto, je psa spet navezal / navezati ladjo k obali privezati
// alp. namestiti, dati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju: na poti čez snežišče so planince navezali; v steni sta se alpinista navezala
2. v zvezi z na narediti, povzročiti, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: z dobroto ga je skušala navezati nase; navezali so jih nase s podkupninami; potrebno bi bilo človeka močneje navezati na naravo; z leti se je navezal na zemljo
// narediti, povzročiti, da ima kdo do koga pozitivna čustva: fanta je kmalu navezala nase; čustveno sta se navezala drug na drugega; ekspr. nanj se je navezala z vsem srcem zelo ga ljubi / ta dogodek ga je še bolj navezal na domači kraj
3. publ., v zvezi z na narediti, da je kaj v zvezi s čim, osnova česa; nasloniti, opreti: svoj jezik je navezala na jezik klasikov; misli je navezal na zadnje dogodke / govornik je premolknil, nato pa je znova navezal tam, kjer je prej pretrgal nadaljeval
4. publ., z glagolskim samostalnikom narediti, da se začne uresničevati dejanje, kot ga določa samostalnik: državi sta navezali diplomatske stike; navezati prijateljske odnose / v predkongresnem obdobju so navezali številne pogovore
● star. če nočeš ubogati, kar naveži culo pojdi, odidi
    navézan -a -o:
    navezani baloni; pes je navezan na dolg jermen; navezan na dom, zemljo; uporniki so bili navezani na preskrbo iz zraka; biti čustveno navezan na koga
SSKJ²
navezáva -e ž (ȃ)
glagolnik od navezati: jermeni za navezavo tovora / navezava diplomatskih in kulturnih stikov s tujino
SSKJ²
navezávati -am nedov. (ȃ)
navezovati: navezavati dereze / z ljubeznivostjo jih je navezaval nase; vedno močneje se je navezavala nanj
SSKJ²
navézek -zka m (ẹ̑)
jezikosl. del besede, navadno končni, ki besedo pomensko spreminja, opredeljuje:
SSKJ²
navézniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
nar. nagniti2: Nato je naveznil vrč in izpil do dna (Prežihov)
SSKJ²
navezoválen -lna -o prid. (ȃ)
ki se navezuje na kaj: navezovalni odnosi; navezovalno vedenje / navezovalna cesta cesta, rezervirana za motorna vozila, ki povezuje kraj ali področje z avtocesto ali obvoznico
SSKJ²
navezovánje -a s (ȃ)
glagolnik od navezovati: navezovanje z vrvjo / navezovanje prijateljskih odnosov s sosednjimi državami; navezovanje osebnih stikov / njuno medsebojno navezovanje
SSKJ²
navezováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z vezanjem nameščati, dajati na kaj: navezovati okraske na novoletno jelko; navezovati si smuči
// delati, da je kdo privezan, pritrjen: navezovati psa na vrvico
// alp. nameščati, dajati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju: v steni so jih navezovali; alpinisti se navezujejo
2. v zvezi z na delati, povzročati, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: s prijaznostjo jih je navezoval nase; začel se je navezovati na novo družbo in okolje; navezovati se na zemljo
// delati, povzročati, da ima kdo do koga pozitivna čustva: dekle ga vedno bolj navezuje nase; počasi se navezujeta drug na drugega
3. publ., v zvezi z na delati, da je kaj v zvezi s čim, osnova česa; naslanjati, opirati1: pesnik navezuje svoj ciklus pesmi na vojne balade; razprava se je navezovala na podano poročilo
4. publ., z glagolskim samostalnikom delati, da se začne uresničevati dejanje, kot ga določa samostalnik: navezovati stike z deželami v razvoju / rad navezuje nova znanstva
SSKJ²
navídez in na vídez prisl., piše se narazen (ȋ)
izraža omejitev na navideznost, zunanjost: na videz verjame; on je na videz bolj odločen kakor v resnici; na videz prijateljski; na videz ima prav / v povedni rabi vse to njeno veselje je le na videz
SSKJ²
navídezen -zna -o prid. (ȋ)
ki je po videzu, na zunaj tak kot pravi, resničen: navidezen mir, poraz; navidezna gotovost, harmonija / navidezna prijaznost nepristna / navidezen napad; navidezna smrt
// ki v resnici ni tak, kot se kaže: navidezna velikost predmeta; njegova moč je samo navidezna
// ki v resnici ne obstaja: navidezna pot sonca okoli zemlje
♦ bot. navidezni cvet enemu samemu cvetu podobno socvetje; navidezni list listu podoben ploščat poganjek; fiz. navidezna slika slika, ki nastane v presečišču podaljškov žarkov
    navídezno prisl.:
    navidezno se premikati; navidezno brezpomembna kretnja; navidezno začuden, zadovoljen
SSKJ²
navídeznost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost navideznega: navideznost demokracije; stvarnost in navideznost / nav. ekspr.: kdor jo dobro pozna, tega njena navideznost ne zapelje zunanji videz; varljiva navideznost
SSKJ²
navigácija -e ž (á)
1. določanje položaja ladje, letala in vodenje le-teh v določeni smeri: ukvarjati se z navigacijo; pripomočki, sredstva za navigacijo / navigacija v kanalu je težka / kopenska navigacija na kopnem; vesoljska navigacija
// veda o tem: razvoj navigacije / astronomska navigacija
// sistem satelitov, postaj in elektronskih pripomočkov, ki omogoča določanje položaja vozil in njihovo vodenje v določeni smeri: avtomobilska, cestna navigacija; vgrajena navigacija elektronski pripomočki za navigacijo v vozilu; uporaba navigacije; sateliti so opremljeni z atomskimi urami, ki so ključnega pomena za navigacijo / satelitska navigacija; sistem navigacije
2. iskanje in izbira določene funkcije v menijih elektronskih naprav: navigacija po meniju; uporabljati miško za enostavno navigacijo po spletnih straneh
SSKJ²
navigacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na navigacijo: navigacijski instrumenti; navigacijske luči, naprave / navigacijski inženir / opravljati navigacijska merjenja / navigacijski sistem letala
♦ navt. navigacijski kompas kompas s smernim aparatom
SSKJ²
navigátor -ja m (ȃ)
1. kdor je usposobljen za določanje položaja ladje, letala in vodenje le-teh v določeni smeri: letalski navigator; navigator na rušilcu; opravljati delo navigatorja / navigator vesoljske ladje
// elektronski navigacijski pripomoček, ki od satelitov prejema podatke za izračunavanje zemljepisne širine, dolžine, nadmorske višine in lastne hitrosti: navigatorji za motoriste, voznike; večina cestnih navigatorjev ima že naložen zemljevid Evrope; upravljanje z ročnim navigatorjem / vožnja z navigatorjem / satelitski navigator
2. knjiž. pomorščak, mornar: dogodivščine navigatorjev
SSKJ²
navíhanček -čka m (í)
ljubk. manjšalnica od navihanec: pridi sem, moj navihanček, da ti navijem ušesa
SSKJ²
navíhanec -nca m (í)
nav. ekspr. kdor zna z domiselnostjo, hudomušnostjo presenetiti, prevarati, navadno v nepomembni stvari: navihanca ni oštela, ampak se mu je samo smejala; med otroki je on največji navihanec; le kaj je spet naredil, navihanec
SSKJ²
navíhanka -e ž (í)
nav. ekspr. ženska, ki zna z domiselnostjo, hudomušnostjo presenetiti, prevarati, navadno v nepomembni stvari: navihanka se je prisrčno smejala njegovi zadregi / kukavica je prava navihanka
SSKJ²
navíhanost -i ž (í)
nav. ekspr. lastnost navihanega človeka: poznam njegovo navihanost; fantovska navihanost
// nav. mn. domiselno, hudomušno dejanje: počenjati navihanosti; smejali so se njegovim navihanostim
SSKJ²
navíhati -am dov. (í)
1. narediti, da je kaj nekoliko zvito, zavito: navihati (si) brke
2. zastar. prevarati, ukaniti: spoznal je, da ga je spet navihala
    navíhan -a -o
    1. deležnik od navihati: navihani brki
    2. ekspr. ki zna z domiselnostjo, hudomušnostjo presenetiti, prevarati, navadno v nepomembni stvari: živahen in navihan otrok; videti je neumen in neroden, v resnici pa je zelo navihan / dekle z navihanimi očmi; prisl.: navihano pogledovati, se smejati
SSKJ²
navijáč -a m (á)
1. šport. kdor ob tekmah s klici, ploskanjem spodbuja eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca: navijači so navduševali domače moštvo; hokejski, nogometni navijači
// ekspr. (navdušen) privrženec: bil je najdelavnejši navijač v njihovem društvu
2. majhna, preprosta priprava valjaste oblike za navijanje, kodranje las; navijalka1: naviti lase na navijače / navijači za lase
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
navijáčica -e ž (á)
1. ženska, ki ob tekmah s klici, ploskanjem spodbuja eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca: nogometna navijačica; strastna navijačica
// ekspr. navdušena privrženka: moja največja navijačica me vedno spremlja na dirkah
2. pripadnica organizirane skupine deklet, ki na tekmah z vzklikanjem, petjem in plesom spodbuja eno izmed moštev: skupina glasnih navijačic v oranžnih dresih je skušala publiko spodbuditi, da bi pela in ploskala
SSKJ²
navijálec -lca [navijau̯ca in navijalca] m (ȃ)
1. delavec, ki navija: zaposlen je kot navijalec v predilnici; navijalec papirja, žice
2. ekspr. kdor zvišuje, dviga cene: kaznovati samovoljne navijalce cen
3. majhna, preprosta priprava valjaste oblike za navijanje, kodranje las; navijalka1: vrečka za navijalce in glavnike
SSKJ²
navijálen -lna -o prid. (ȃ)
teh. ki je za navijanje: navijalni stroj; električna navijalna priprava
SSKJ²
navijálka1 -e ž (ȃ)
majhna, preprosta priprava valjaste oblike za navijanje, kodranje las: navijati (lase) na navijalke; kovinske, plastične navijalke
SSKJ²
navijálka2 -e [navijau̯ka in navijalka] ž (ȃ)
delavka, ki navija: navijalka v predilnici
SSKJ²
navijálnica -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za navijanje: obratovodja navijalnice
SSKJ²
navijálnik -a m (ȃ)
teh. navijalni stroj: navijalnik za papir
SSKJ²
navijálo -a s (á)
teh. priprava za navijanje: električno navijalo; navijalo za žico
SSKJ²
navíjanje -a s (í)
glagolnik od navijati: navijanje sukanca; stroj za navijanje čipk / navijanje ure je avtomatično / navijanje cen / burno navijanje gledalcev za domače moštvo
SSKJ²
navijáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na navijač 1: navijaški rekviziti / navijaško navdušenje / ekspr. navijaške navade
SSKJ²
navijáštvo -a s (á)
1. dejavnost navijačev: navijaštvo se je pričelo razvijati v začetku 20. stoletja v ZDA; nogometno navijaštvo
2. ekspr. navdušena privrženost: očitati komu navijaštvo; politično navijaštvo; pretirana gorečnost in navijaštvo lahko preideta v hujskaštvo
SSKJ²
navíjati -am nedov. (í)
1. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa: navijati vrv, žico; rahlo, trdno navijati; navijati na klobčič / navijati lase na navijalke; preja se navija na valj
2. delati prožno pripravo napeto, navadno z vrtenjem, obračanjem ključa: navijati pero, vzmet
// dajati s tem določeni pripravi energijo za delovanje: navijati uro; priprava se navija avtomatično
3. pog. naravnavati zvočno pripravo na (razmeroma) veliko jakost: navija radio, da kar hrešči / ekspr. kar naprej navija gramofon ga uporablja, posluša
4. ekspr., navadno v zvezi s cena zviševati, dvigati: brezobzirno navijati cene
5. ekspr. siliti, pregovarjati koga: navijala ga je, dokler ji ni vsega povedal / navijati koga z vprašanji nadlegovati
6. šport. ob tekmah s klici, ploskanjem spodbujati eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca: navijati za domače nogometaše
7. navduševati, potegovati se za kaj: eni so navijali za izlet v gorski svet, drugi za na morje
● ekspr. navijati komu uro, ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. zvito navijajo svoje gospodarje jih goljufajo, varajo
SSKJ²
navírati1 -am nedov. (ī ȋ)
ekspr. hitro, navadno v veliki količini pritekati: voda navira / solze so ji začele navirati v oči; pren. grenkoba mu je navirala v besede
SSKJ²
navírati2 -am nedov. (ī ȋ)
1. nar., navadno v zvezi s pogovor usmerjati, obračati: navirati pogovor na preteklost
2. knjiž. siliti, izsiljevati: naviral ga je, naj mu izroči pismo
SSKJ²
navisán -a m (ȃ)
zdravilo proti bljuvanju, vrtoglavici: pred vožnjo z avtobusom vedno vzame navisan; steklenička navisana; v prid. rabi: navisan tableta
SSKJ²
navítek -tka m (ȋ)
kar je navito (na kaj): navitek sukanca, žice / preja v navitkih / navijati, odvijati navitke
♦ tekst. križni navitek
SSKJ²
navíti -víjem dov. (í)
1. narediti, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa: naviti nit, prejo; naviti žico na tuljavo / navili so deset klobčičev volne / naviti lase na navijalke; pog. danes si se pa lepo navila imaš lepe kodre, lepo pričesko
2. napraviti prožno pripravo napeto, navadno z vrtenjem, obračanjem ključa: naviti pero, vzmet / naviti strune
// dati s tem določeni pripravi energijo za delovanje: naviti budilko; igrača, ki se navije
3. pog. naravnati zvočno pripravo na (razmeroma) veliko jakost: naviti radio do konca / navijejo gramofon in plešejo
4. ekspr., navadno v zvezi s cena zvišati, dvigniti: trgovci so izkoristili pomanjkanje surovin in navili cene / naviti davke
5. ekspr. prisiliti, pregovoriti koga: starca je končno le navil, da mu je izročil ključe; naviti koga za denar
● ekspr. moža si je navila okrog prsta popolnoma si ga je podredila; ekspr. naviti komu uro, ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. le pazi, da te spet ne navije ogoljufa, prevara
    navít -a -o
    1. deležnik od naviti: lepo naviti lasje; na cevko navita preja; ura ni navita; dela kakor navit pridno, vztrajno
    2. ekspr. prebrisan, zvit: naviti Kljukec; fant je zelo navit
SSKJ²
navítje -a s (ȋ)
elektr. skupek vodnikov, ki tvorijo v stroju ali transformatorju električni krog: popraviti navitje generatorja; konci navitja; kotva z navitjem / bifilarno, kletkasto navitje; motorsko, statorsko navitje; primarno na vhodni strani, sekundarno navitje na izhodni strani transformatorja
SSKJ²
návje -a s (ȃ)
1. mitol. bivališče umrlih: oditi k svojim očetom v navje
2. star. pokopališče: cvetje na navju / Vodnikov grob je na ljubljanskem Navju
SSKJ²
navkljúb1 prisl. (ȗ)
izraža, da je dejanje namerno drugačno, kot se želi, pričakuje: delati komu navkljub / v členkovni rabi to dela vsemu svetu navkljub
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
navkljúb2 predl. (ȗ)
z dajalnikom kljub: navkljub težavam smo ohranili dobro voljo
SSKJ²
navkréber [nau̯krebər] prisl. (ẹ̑)
izraža gibanje po strmini navzgor: lesti, voziti navkreber
SSKJ²
navkrébrn -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. ki se (hitro) vzpenja: navkrebrna cesta
SSKJ²
navkríž prisl. (í)
star. navzkriž: navkriž zložena drva / moje in tvoje misli so si navkriž
● star. navkriž mi hodi, da bi moral čakati povzroča težave
SSKJ²
navlačíti in navláčiti -im dov. (ī á)
z vlačenjem spraviti kam določeno količino česa: navlačiti veliko vej
SSKJ²
navláka -e ž (ȃ)
nav. ekspr. nekoristne, odvečne stvari: razna navlaka je ležala povsod; pospraviti navlako; pren. take podrobnosti so le navlaka; prevodna navlaka
SSKJ²
navlàšč tudi návlašč prisl. (ȁ; ȃ)
zastar. nalašč: navlašč mu je knjigo obrnil narobe
SSKJ²
navláženost tudi navlažênost -i ž (ȃ; é)
značilnost, stanje navlaženega: navlaženost zemlje
SSKJ²
navlážiti -im tudi navlažíti -ím dov., navlážil (á ȃ; ī í)
narediti kaj vlažno, navadno z vodo: navlažiti zemljo; navlažiti perilo pred likanjem; les se je navlažil / suh zrak je treba navlažiti
    navlážen -a -o tudi navlažèn -êna -o:
    navlažena krpa
SSKJ²
navléči -vléčem dov., navléci navlécite in navlecíte; navlékel navlékla (ẹ́)
1. z vlečenjem spraviti na kaj: navleči prevleko; pren., ekspr. na obraz je navlekel vljuden smehljaj
// ekspr. obleči1, obuti: navleči hlače, jopico; v naglici je navlekel nase obleko; navleči si rokavice; sklonil se je, da bi si navlekel škornje / navleči si kapo na ušesa
2. z vlečenjem spraviti kam določeno količino česa: navleči vej / navlekla je vodo iz vodnjaka
3. ekspr. prinesti, pripeljati: v kuhinjo je navlekel goro knjig; pospravi ropotijo, ki si jo navlekel
// privesti, pripeljati: v sobo je navlekel kup prijateljev; neznani ljudje so se navlekli v gostilno
● ekspr. pošteno so ga navlekli prevarali, ukanili
    navléči se 
    1. ekspr. napiti se (alkoholne pijače): navlekli so se žganja / pog. rad se ga navleče
    2. navzeti se: les se navleče vlage / navleči se slabih navad
    navléčen -a -o:
    na podstrešju je bilo vsekrižem navlečeno; malomarno navlečena obleka
SSKJ²
navléka -e ž (ẹ̑)
ekspr. navlaka: vse to je le navleka
♦ med. nogavici podobna prevleka za štrcelj
SSKJ²
navòd -óda m (ȍ ọ́)
zastar. navodilo, napotek: ravnati se po navodu / navod za cepljenje sadnega drevja
SSKJ²
navodílo -a s (í)
nav. mn. kar pojasnjuje, določa, kako se kaj dela, s čim ravna: delati po navodilih; podrobna, praktična navodila; navodila in odredbe / aparatu so priložena navodila v več tujih jezikih / dati, dobiti navodila za delo
♦ pravn. instruktivno navodilo
SSKJ²
navóhati -am dov. (ọ̑)
zavohati: navohati smrad / navohati nesrečo
SSKJ²
navòj -ôja m (ȍ ó)
1. teh. grebeni spiralne oblike na površini valjastega telesa ali na površini izvrtine: navoj se je izrabil; stružiti, vrezati navoje; cevni navoji; stroj za rezkanje navojev
♦ strojn. desni, dvojni, enojni navoj; metrski navoji pri katerih so mere izražene v milimetrih; notranji ki je na površini izvrtine, zunanji navoj ki je na površini palice, gredi, stebla, vretena; globina, korak, premer navoja
2. glagolnik od navijati: nalomljen ročaj je utrdil s petimi navoji
// navitek: navoji bombažne preje / žica v navojih
SSKJ²
navójen -jna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na navoj: navojni del vijaka / navojni kaliber, rezkalnik
SSKJ²
navójnica -e ž (ọ̑)
teh. priprava na zunanji strani okna, narejena iz dolgih, med seboj povezanih deščic, ploščic; roleta: dvigniti, spustiti navojnico / okenske navojnice
SSKJ²
navojskováti se -újem se dov. (á ȗ)
ekspr. v vojskovanju doseči veliko, preveliko mero: navojskovali so se
SSKJ²
navolíti se -vólim se dov. (ī ọ́)
nar. vzhodno naveličati se: navolila se ga je / otroci so se že navolili svojih igrač
SSKJ²
navòr1 -ôra m (ȍ ó)
fiz. količina, ki meri vzrok za pospeševanje vrtenja ali spremembo oblike telesa, vrtljivega okoli nepremične osi: meriti navor; navor motorja / magnetni navor na tuljavo s tokom, magnet v magnetnem polju; zagonski navor ob pogonu stroja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
navòr2 tudi návor -ôra m (ȍ ó; á ó)
knjiž. vzvod, ročica: z navorom kaj dvigniti; železni navor / krmilni navor ročica krmila
SSKJ²
navoščíti in navóščiti -im dov. (ī ọ́)
namazati z voskom: navoščiti ključ; navoščiti tla
SSKJ²
navòz -ôza m (ȍ ó)
1. glagolnik od navoziti: navoz gradbenega materiala
2. grad. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo: zapeljati po navozu / navoz za popravilo ladij
SSKJ²
navozíti -vózim dov. (ī ọ́)
z vožnjo spraviti kam: navoziti gramoz na cesto; navoziti gnoj na njivo
    navozíti se 
    zadovoljiti svojo potrebo, željo po vožnji: če je kdo navdušen za vožnjo s kočijo, se bo tu lahko navozil
    navóžen -a -o:
    navožen gradbeni material
SSKJ²
navpíčen -čna -o prid. (ȋ)
1. pravokoten na gladino mirujoče vode: navpičen prerez, rov; navpična črta, os, ravnina, stena; navpična lega, smer / rastline potrebujejo čim bolj navpično svetlobo; ekspr. bila je silna vročina in navpično sonce
♦ aer. letalo za navpični vzlet; fiz. navpični met gibanje, pri katerem leti telo v navpični smeri; meteor. navpični temperaturni gradient sprememba temperature zraka v navpični smeri, navadno na 100 m; navpično gibanje zraka
2. nanašajoč se na enote različne stopnje, vrednosti: navpično povezovanje organizacij
    navpíčno 
    prislov od navpičen: navpično stati
    // izraža gibanje ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode: navpično se spuščati, štrleti / plamen je švignil navpično; sam.: besedo napišite pod navpično sedem
SSKJ²
navpíčnica -e ž (ȋ)
knjiž. navpična črta: narisati navpičnico; besede vpišite za drugo debelejšo navpičnico; pren. jambori so bili edine navpičnice v brezkončni vodoravnosti morja
● knjiž. drog ne stoji čisto v navpičnici v navpični smeri; ekspr. plezanje je bilo težavno, ker je bilo polno navpičnic in previsov navpičnih sten
♦ geod. smer težnosti v določeni točki
SSKJ²
navpíčnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost navpičnega: navpičnost ravnine, stene
SSKJ²
navpík prisl. (ȋ)
izraža gibanje ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode; navpično: postaviti kol navpik; navpik štrleče skale; sonce stoji skoraj navpik nad nami / ekspr. pasti navpik v prepad / plamen švigne navpik; noži s konicami navpik
● nar. zbežati po bregu navpik strmo navzgor
SSKJ²
návplij -a m (á)
zool. ličinka nižjih rakov s tremi pari členastih končin:
SSKJ²
navprék1 prisl. (ẹ̑) knjiž.
1. počez, povprek: steza gre čez sadovnjak navprek; navprek po zidu narisane črte; ekspr. teči kar navprek
● knjiž. tu je navprek vzeto sto ljudi tu je približno sto ljudi
2. vsevprek, vsekrižem: govori navprek o vsem mogočem / vsi navprek so se oglašali vprek
SSKJ²
navprék2 predl. (ẹ̑)
knjiž., z dajalnikom nasproti2: na levi strani, njemu navprek, se je pokazala četa
SSKJ²
navráčati -am nedov. (ā ȃ)
knjiž. napeljevati, usmerjati: navračati vodo v strugo / navračati razvoj v pravi tir / navračal je pogovor nanj
// usmerjati, obračati: navračati ovce k čredi / pasel je in navračal živino zavračal
SSKJ²
navréči -vŕžem dov., navŕzi navŕzite in navrzíte; navŕgel navŕgla (ẹ́ ȓ)
1. dati kaj k določeni količini, vsoti: navreči mernik pšenice; k plačilu navrže desetak
2. nav. ekspr. dodatno, mimogrede omeniti: v pogovoru je navrgel nekaj zanimivih misli; navrgel je, da ga nihče ne zadržuje / publ. govornik je navrgel nekaj problemov
3. s prislovnim določilom dati, prinesti denar, dobiček: vstopnina je navrgla toliko, da so bili kriti vsi stroški / celoletne obresti so mu dosti navrgle / ekspr. kupčija mu je navrgla lepe denarce
// ekspr. prinesti, povzročiti: ta tradicija je navrgla kraju svetovno slavo / posvetovanje je navrglo vrsto problemov
4. zastar. naložiti: navreči drva na ogenj
SSKJ²
navréti1 -vrèm dov. (ẹ́ ȅ) ekspr.
1. hitro, navadno v veliki količini priteči: kri mu je navrela iz rane / solze so jim navrele (v oči); pren. na ustnice ji je navrelo njegovo ime
2. priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: ljudje so navreli na ulice
SSKJ²
navréti2 -vrèm dov., navŕl (ẹ́ ȅ)
1. nar., navadno v zvezi s pogovor napeljati, usmeriti: navreti pogovor na davke
2. nar. zahodno napeti1, naviti: navreti puško; navreti uro
SSKJ²
navŕh1 prisl. (ȓ)
1. izraža dodajanje: dal mu je, kolikor je zahteval in še nekaj navrh / ekspr. že tako je bil siten, za navrh ga je pa še zob bolel
// nar. potem1, nato: leto navrh se je vrnil
2. nar. navzgor: postaviti zaboj s spodnjo stranjo navrh / hotel je navrh, da bi se oblekel v gornje prostore
SSKJ²
navŕh2 predl. (ȓ)
z rodilnikom za izražanje premikanja na zgornjo stran česa: zložiti obleko navrh knjig / v vezniški rabi ni mi ustregel, navrh vsega me je celo ozmerjal
SSKJ²
navŕhati -am dov. (r̄ ȓ)
nar. naložiti, napolniti čez rob: navrhati košaro, pehar
// napolniti: navrhati posodo z vinom
    navŕhan -a -o:
    navrhan krožnik juhe; navrhana košara hrušk; biti navrhan hrepenenja, ljubezni
SSKJ²
navrhovátiti -im dov. (á ȃ)
star. naložiti, nakopičiti: navrhovatiti kamenje na dvorišču
    navrhováten -a -o:
    navrhovateni hlodi
SSKJ²
navrískati se -am se dov., tudi navriskájte se; tudi navriskála se (í)
zadovoljiti svojo potrebo, željo po vriskanju: otroci so se navriskali
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
navrníti in navŕniti -em dov. (ī ŕ)
knjiž. napeljati, usmeriti: navrniti vodo na travnik, v jezero / navrniti misli k iskanju resnice; navrniti življenje v novo smer / navrniti pogovor na študij
// usmeriti, obrniti: navrnil je konja v ogrado / navrniti živino iz detelje zavrniti
SSKJ²
navŕtanje -a s (r̄)
glagolnik od navrtati: navrtanje deske
SSKJ²
navŕtati -am dov. (r̄)
1. z vrtanjem narediti luknjo, luknje: navrtati desko, sod; navrtati s svedrom / navrtal je preveč lukenj
2. z vrtanjem načeti: desko je samo navrtal / navrtali so mu čoln, da se je potopil
3. publ. z vrtanjem priti do česa: navrtati nafto, vodo / navrtati nov vrelec; pren., ekspr. navrtal je nov vir dohodkov
● pog. navrtati koga za denar z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem pripraviti koga, da dá denar
    navŕtan -a -o:
    navrtana stena
SSKJ²
navrtína -e ž (í)
kar je navrtano v kaj: navrtina v deblu
SSKJ²
navŕžek -žka m (ȓ)
nameček: pri tehtanju je dal velik navržek / za navržek ga je pa še ogoljufal
SSKJ²
navsezádnje člen. (ȃ)
1. nazadnje: po dolgem omahovanju se je navsezadnje odločil; tako dolgo ji je razlagal, da je navsezadnje razumela / zapravil je denar in navsezadnje še hišo / kar je storil, navsezadnje ni nič slabega / navsezadnje, kaj mi je mar za ljudi izraža malomarno zavrnitev
2. izraža omejevanje: navsezadnje tudi on ni brez napak; upoštevati je treba politične, gospodarske in navsezadnje tudi kulturne razmere
● navsezadnje bo že povsod videl strahove izraža omalovaževanje
SSKJ²
navsezgódaj prisl. (ọ̑)
ekspr. izraža, da se dejanje dogaja zelo zgodaj zjutraj: jutri bom navsezgodaj odšel; odpeljali so se že navsezgodaj / drugi dan navsezgodaj je bil že na poti
SSKJ²
navšév prisl. (ẹ̑)
nar. postrani, poševno: navšev postavljena miza
SSKJ²
navštríc prisl. (ȋ)
nar. vštric1: na sejmišču je s sosedom privezal vole navštric
SSKJ²
navšvíc prisl. (ȋ)
star. postrani navzgor: brki mu štrlijo navšvic
SSKJ²
návtičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na navtiko, pomorski: navtična raziskovanja / navtični instrumenti / navtični oddelek pomorske šole
♦ aer., navt. navtična milja dolžinska mera, 1.852 m; navt. navtični almanah periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje; navtična karta karta, ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti; tur. navtični turizem
SSKJ²
návtik -a m (á)
kdor je usposobljen za določanje položaja ladje in njeno vodenje: mladi navtiki
// strokovnjak za navtiko:
SSKJ²
návtika -e ž (á)
dejavnost, ki je v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem, pomorstvo: razvoj navtike
// veda o tem:
SSKJ²
navzád prisl. (ȃ)
knjiž. izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek; nazaj: noga se giblje navzpred in navzad; glava omahne navzad
SSKJ²
navzdígniti -em dov. (í ȋ)
1. zastar. privzdigniti: pozdravil je in navzdignil klobuk
2. nar. vzhodno začeti peti: navzdignil je z globokim glasom / navzdigniti pesem
● ekspr. tako ne bo šlo več naprej, je navzdignila je rekla, spregovorila
SSKJ²
navzdòl [nau̯zdou̯] prisl. (ȍ)
izraža gibanje ali usmerjenost proti nižjemu kraju; ant. navzgor: pot gre zdaj navzgor, zdaj navzdol; spustiti se po klancu navzdol / pogled navzdol; vožnja navzdol / padla je z glavo navzdol
// izraža gibanje ali usmerjenost proti nižji meri ali vrednosti: voditi družbo od zgoraj navzdol; cene od sto evrov navzdol
● pog. navzdol je rad oblasten nasproti nižjim po položaju; pog. s fantom gre navzdol moralno, zdravstveno postaja čedalje slabši; pog. iti z glasom navzdol začeti govoriti, peti z nižjim glasom; ekspr. pri hiši je takrat začelo iti navzdol družina, rodbina je začela gospodarsko, moralno, zdravstveno propadati; pog. zaokrožiti račun navzdol na nižjo polno številko; pog. prišli so vsi od ravnatelja navzdol ravnatelj in po položaju nižji od njega
SSKJ²
navzdólnji -a -e prid. (ọ̑)
usmerjen navzdol: navzdolnje gube
♦ meteor. navzdolnji zračni tok
SSKJ²
navzdólnjik tudi navzdólnik -a m (ọ̑)
meteor. navpični zračni tok, usmerjen navzdol: območje navzdolnjika
SSKJ²
navzdôlž [nau̯zdou̯ž] prisl. (ȏ)
vzdolž1, po dolgem: iti po njivi navzdolž
♦ šport. konj navzdolž telovadni konj, postavljen za preskoke vzdolž
SSKJ²
navzdôlžen -žna -o [nau̯zdou̯žən] prid. (ȏ)
zastar. vzdolžen: navzdolžni in prečni rovi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
navzèm -éma m (ȅ ẹ́)
glagolnik od navzeti se: navzem duha
SSKJ²
navzémati se -am se nedov. (ẹ̑)
z rodilnikom prihajati v stanje, ko postane osebek bogatejši za kako lastnost: živila se ob neustreznem skladiščenju rada navzemajo neprijetnih vonjev / navzemati se globokih čustev; tam so se navzemali tujega duha; tudi on se je navzemal njihove razburjenosti
    navzémati knjiž.
    postajati bogatejši za kako lastnost; dobivati: stvar navzema novo obliko / njegova bolezen navzema trajen značaj
SSKJ²
navzéti se -vzámem se dov., navzêmi se navzemíte se; navzél se; nam. navzét se in navzèt se (ẹ́ á)
z rodilnikom priti v stanje, ko postane osebek bogatejši za kako lastnost: les se je navzel vlage; mleko se je navzelo neprijetnega duha / voda se navzame različnih soli / navzeti se delavnosti, kljubovalnosti, novih nazorov; prijatelji so se navzeli njegovega mišljenja; kmalu so se navzeli njene dobre volje
    navzéti knjiž.
    postati bogatejši za kako lastnost; dobiti: načrt je navzel konkretno obliko / njene oči so navzele dobrohoten videz
SSKJ²
navzgòr prisl. (ȍ)
izraža gibanje ali usmerjenost proti višjemu kraju; ant. navzdol: gledati navzgor; vse hiti po stopnicah navzgor in navzdol; vožnja ob reki navzgor / konj je obležal z nogami navzgor
// izraža gibanje ali usmerjenost proti višji meri ali vrednosti: navzgor in navzdol omejena možnost delovanja; vstopnice so od pet evrov navzgor
● ekspr. njegova pot gre navzgor ima prihodnost pred seboj; obeta se mu življenjski uspeh; pog. iti z glasom navzgor začeti govoriti, peti z višjim glasom; pog. pomagati si navzgor na višji službeni ali družbeni položaj; pog. navzgor se prilizovati nasproti višjim po položaju; pog. zaokrožiti cene, račun navzgor na višjo polno številko
SSKJ²
navzgórnji -a -e prid. (ọ̑)
usmerjen navzgor: navzgornji gib
♦ meteor. navzgornji zračni tok
SSKJ²
navzgórnjik tudi navzgórnik -a m (ọ̑)
meteor. navpični zračni tok, usmerjen navzgor: jadralno letalo je prišlo v območje navzgornjika
SSKJ²
navzkríž prisl. (í)
1. izraža položaj v obliki križa: položiti roke navzkriž; navzkriž zložena drva / gledati navzkriž škiliti / ekspr. vino je kislo, da usta kar navzkriž vleče zelo kislo
2. izraža položaj v neurejeno križajočih se smereh; križem1: tekajo navzkriž in nekaj iščejo / ekspr. sprašujejo ga vsi navzkriž
3. pog., v povedni rabi, v zvezi biti, iti, priti navzkriž izraža
a) neskladje, nesoglasje: interesi posameznikov so si večkrat navzkriž; v vseh pogledih so si navzkriž; v zakonu pride marsikdaj kaj navzkriž / ura na zvoniku gre za deset minut navzkriž
b) spor: zaradi dekleta sta si z materjo navzkriž
c) nered: prva leta je bilo tu vse navzkriž vsenavzkriž; brez očeta bi šlo pri hiši vse navzkriž vsenavzkriž / nobene besede, da ne bo kaj navzkriž
č) motnjo, neprijetnost, težave: to bo navzkriž, da ni vode
● pog. vse mi hodi navzkriž povzroča težave; nar. govorili so, navzkriž pa niso hodili se obiskovali; star. na poti mi je prišel navzkriž sva se srečala; prim. vsenavzkriž
SSKJ²
navzkrížem prisl. (ī)
navzkriž: navzkrižem zložena drva / vse se navzkrižem pozdravlja križem; prim. vsenavzkrižem
SSKJ²
navzkrížen -žna -o prid. (ī)
1. položen v obliki križa: navzkrižna trama / navzkrižne naramnice / narediti navzkrižni črti / navzkrižno navijanje preje
2. ki poteka v različnih, križajočih se smereh: izogniti se navzkrižnim prevozom enakega blaga; navzkrižna ventilacija / navzkrižna kontrola; navzkrižno zasliševanje / navzkrižno pošiljanje darov je bilo pri njih v navadi medsebojno
// voj., v zvezi navzkrižni ogenj obstreljevanje istega cilja z več strani, zlasti iz zasede: začel se je navzkrižni ogenj / biti ubit v navzkrižnem ognju / priti v navzkrižni ogenj; pren., ekspr. pisatelj je bil vse življenje v navzkrižnem ognju kritike
3. nasprotujoč si, neskladen: navzkrižni interesi, ukazi; navzkrižno mnenje; navzkrižna vprašanja
// star. različen, neenak: v letih sta si precej navzkrižna; navzkrižna starost
♦ bot. navzkrižni listi navzkriž stoječi pari listov
    navzkrížno prisl.:
    navzkrižno delovati, spraševati; navzkrižno postaviti
SSKJ²
navzkrížje -a s (ȋ)
nav. ekspr. neskladje, nesoglasje: navzkrižja med strankama se povečujejo; družbena, politična navzkrižja; navzkrižje interesov, mnenj; navzkrižja v vzgoji / med njima prihaja do navzkrižij prepirov, sporov; s starši je prišel v navzkrižje
SSKJ²
navzkrížnost -i ž (ī)
značilnost navzkrižnega: navzkrižnost mnenj / razdor med njima je v zvezi z navzkrižnostjo njunih let / ekspr. v tej družini prihaja pogosto do navzkrižnosti prepirov, sporov
SSKJ²
navzlíc1 prisl. (ȋ)
knjiž. nakljub1: delati komu navzlic
SSKJ²
navzlíc2 predl. (ȋ)
knjiž., z dajalnikom kljub: navzlic vsem razočaranjem je ostal idealist / navzlic temu da je bogata, ni ošabna
SSKJ²
navznák prisl. (ȃ)
star. vznak: pasti navznak / nagniti se navznak nazaj
SSKJ²
navznóter [nau̯znotər] prisl. (ọ̄)
izraža gibanje ali usmerjenost na notranjo stran; ant. navzven: obračati kolena navzven in navznoter; okna se odpirajo navznoter; listi z navznoter zavihanimi robovi
// knjiž. izraža usmerjenost v človekov notranji svet: obrniti pogled navznoter; navznoter usmerjene narave
SSKJ²
navznótraj prisl. (ọ́)
navznoter: navznotraj upognjena stena
SSKJ²
navzóč tudi navzòč -óča -e prid. (ọ̄ ọ́; ȍ ọ́)
ki je v določenem času na določenem mestu: navzoči odborniki so predlog sprejeli; ekspr. bil sem osebno navzoč / v povedni rabi, z oslabljenim pomenom: inšpektor je bil navzoč pri pouku matematike; na sestanku so bili navzoči skoraj vsi člani
// publ., s prislovnim določilom ki je, obstaja kje z določenim namenom: bili so politično in vojaško navzoči na ozemlju druge države / mikrobi so povsod navzoči
● publ. v razpravi je bilo vprašanje socialnega razlikovanja nenehno navzoče veliko so govorili o tem
    navzóči -a -e sam.:
    vsi navzoči so glasovali za resolucijo; delovni predsednik je pozdravil navzoče
SSKJ²
navzóčen -čna -o prid. (ọ́ ọ̄)
knjiž. navzoč: navzočni člani; ob njegovem prihodu je bila navzočna vsa družina; biti navzočen na pogrebu, sestanku / dojemanje predmetov, ki so navzočni
SSKJ²
navzóčnost -i ž (ọ́)
dejstvo, da je kdo navzoč: učiteljeva navzočnost jih je motila; ugotoviti navzočnost na seji; duhovna, materialna navzočnost / zaslišati obdolženca ob navzočnosti priče / publ. čuti se vojaška navzočnost velesil na tem območju / potrditi navzočnost mikrobov
● ekspr. vsako leto enkrat jih počasti s svojo navzočnostjo jih obišče, pride k njim
SSKJ²
navzpréd prisl. (ẹ̑)
star. izraža gibanje ali usmerjenost od čelne, sprednje strani glede na osebek; naprej: navzpred in navzad gibljiva priprava; od zadaj navzpred
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
navzvèn [nau̯zvən] prisl. (ə̏)
izraža gibanje ali usmerjenost na zunanjo stran; ant. navznoter: obračati dlani navzven in navznoter; vrata se odpirajo navzven; navzven štrleči podočnjaki / kožuh z dlako navzven; zaprtost trga navzven / navzven sočutja ne pokaže
// knjiž. izraža usmerjenost v zunanji svet: navzven obrnjen pogled; navzven usmerjene narave
SSKJ²
nazabávati se -am se dov. (ȃ)
zadovoljiti svojo potrebo, željo po zabavi: ob gledanju predstave so se nazabavali
SSKJ²
nazadnják -a m (á)
1. ekspr. kdor ima nesodobne, zastarele nazore: sosedje ga imajo za nazadnjaka; v teh stvareh je pravi nazadnjak
2. knjiž. desničar, konservativec: klerikalni nazadnjaki
SSKJ²
nazadnjákar -ja m (ȃ)
slabš. nazadnjak: tak nazadnjakar je
SSKJ²
nazadnjáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na nazadnjake: ima nazadnjaške nazore o vzgoji; nazadnjaške ideje; nazadnjaška miselnost / nazadnjaška stranka / boj med naprednimi in nazadnjaškimi silami
♦ biol. nazadnjaški razvoj razvoj, pri katerem postane ustroj telesa zaradi posebnega načina življenja bolj preprost, kot je bil pri prednikih
SSKJ²
nazadnjáštvo -a s (ȃ)
ekspr. nazadnjaška miselnost: boriti se proti nazadnjaštvu; kulturno, politično nazadnjaštvo / knjiž. liberalizem in nazadnjaštvo desničarstvo, konservativizem
SSKJ²
nazádnje člen. (ȃ)
1. izraža logični, pričakovani izid dejanja, dogajanja: po dolgem omahovanju se je nazadnje odločil; luč pojema, nazadnje ugasne / ekspr. nazadnje smo le dočakali rešitev / ekspr. še celice se nazadnje privadiš
// izraža, da kaj je, se zgodi po vseh dejanjih iste celote: prvi si ti, potem pride on in nazadnje še jaz; grozil je, da bo ubil vse, nazadnje pa še sebe
2. izraža samoumevnost trditve: hiša je nazadnje le hiša, če je še tako majhna; fant je nazadnje zadosti star, da se odloči / nazadnje, kaj se nas to tiče izraža malomarno zavrnitev
● ekspr. nazadnje bo še mislil, da ga ne maramo izraža možnost uresničitve; ekspr. skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne nazadnje zaradi neposrednosti poudarja pomembnost povedanega; nazadnje sem ga videl včeraj zadnjikrat; ekspr. smrt in žalost, to je za nazadnje na to zdaj ni treba misliti
SSKJ²
nazadovánje -a s (ȃ)
glagolnik od nazadovati: nazadovanje kmetijstva / gospodarsko, kulturno nazadovanje / nazadovanje v znanju / številčno nazadovanje prebivalstva
SSKJ²
nazadováti -újem nedov. (á ȗ)
prehajati z višje stopnje na nižjo
a) glede na kakovost, pozitivne lastnosti: kmetijstvo je takrat nazadovalo / gospodarsko, kulturno nazadovati / učenci v znanju nazadujejo
b) glede na količino, intenzivnost: obisk gledališča nazaduje; prebivalstvo v hribovskih predelih številčno nazaduje
SSKJ²
nazáj prisl. (á)
1. izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek; ant. naprej: nagniti se, omahniti nazaj; pokazati z roko nazaj / nosi nazaj počesane lase frizuro, pri kateri so lasje usmerjeni od čela proti tilniku; ženska z nazaj zavezano ruto z vozlom na tilniku / nazaj zaviti rogovi
♦ šport. premet nazaj
// izraža premikanje od določenega mesta v tej smeri: umaknite se za korak nazaj; vožnja nazaj / zna šteti naprej in nazaj
// v medmetni rabi izraža
a) poziv za oddaljevanje v tej smeri: vsi nazaj; dva koraka nazaj
b) star. začudenje: presneto nazaj; šment nazaj, kdaj si tako zrasla
2. izraža gibanje ali smer proti izhodišču: nazaj grede so nekaj popili; nesti, prignati nazaj; ekspr.: kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj; vreči sovražne čete nazaj / elipt.: klicati koga nazaj; želeti si nazaj / dobiti ukradeno kolo nazaj / pot nazaj je zaprta; vožnja tja in nazaj; vlak za nazaj / pog.: vsak čas bo nazaj se bo vrnil; brzojaviti nazaj brzojavno odgovoriti; udaril ga je nazaj vrnil mu je udarec / brati nazaj od desne proti levi; vrteti film nazaj
// pog. izraža položaj za drugim; zadaj: skupina je še daleč nazaj / ta plemena so še zelo nazaj v razvoju zaostala
3. izraža usmerjenost v preteklost: spomin sega nazaj do prvih let; umirjen pogled nazaj; daleč nazaj najpomembnejši dogodek; pog.: sram me je pomisliti nazaj; nekaj let nazaj je še delal pred nekaj leti
4. pog., v zvezi iti nazaj nazadovati: v tistih krajih gre kmetijstvo nazaj / fant gre pri učenju nazaj / po teh zdravilih je šla bolezen nazaj
5. nar. spet, znova: zdaj bo nazaj vse dobro; kmalu je nazaj zaspal
● nižje pog. nazaj se držati pri delu biti len; ne delati, kolikor bi lahko in kolikor bi bilo potrebno; nižje pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači jesti, piti manj, kot si kdo želi; nižje pog. pri prepiru se drži nazaj se zadržuje; umrli hodi nazaj po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; pog. ko smo šli nazaj, smo ga spet srečali ko smo se vračali; pog. kupljenih stvari v tej trgovini ne jemljejo nazaj ne zamenjujejo, ne sprejemajo; ekspr. povedal mu je nekaj krepkih nazaj ostro odgovoril; pog. nikoli mu ni rekla besede nazaj mu ni odgovarjala, ugovarjala; šol. žarg. profesor sprašuje nazaj prejšnjo, staro snov; pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal zelo je bil presenečen; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; ekspr. ta doba pomeni korak nazaj v razvoju zdravstva nazadovanje
SSKJ²
nazájšnji -a -e prid. (ā)
knjiž. usmerjen nazaj: nazajšnja hoja
♦ avt. nazajšnje ogledalo vzvratno ogledalo
SSKJ²
nazajtrkováti se -újem se dov. (á ȗ)
najesti se pri zajtrku: ni se še nazajtrkoval
SSKJ²
nazál -a m (ȃ)
jezikosl. glas, ki nastane, ko gre zračni tok tudi skozi nosno votlino; nosnik: nazala m, n
SSKJ²
nazálen -lna -o prid. (ȃ)
jezikosl. nosen1: nazalni glas; nazalni vokali
SSKJ²
nazarénec -nca m (ẹ̑)
1. v muslimanskem in judovskem okolju, nekdaj kristjan: zbiranje nazarencev
2. pripadnik verske ločine, katere nauk temelji samo na Bibliji in poudarja, uči asketsko življenje: biti nazarenec; stopiti v ločino nazarencev
3. um. predstavnik nazarenstva:
SSKJ²
nazarénski -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na nazarence ali nazarenstvo: nazarenska slikarska smer / kompozicija je narisana v nazarenskem slogu
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pes se je z nazarenskim laježem zagnal vanj; nazarenska vročina
3. v medmetni rabi izraža podkrepitev, poudarek: pokora nazarenska, še v grob me boš spravil
    nazarénsko prisl.:
    nazarensko jokati, trpeti; nazarensko bogat človek; biti nazarensko srečen
SSKJ²
nazarénstvo -a s (ẹ̑)
um. religiozna umetnostna smer v nemškem slikarstvu v začetku 19. stoletja, ki ima za vzor umetnike zgodnje renesanse: epigoni, predstavniki nazarenstva
SSKJ²
názdar in na zdàr medm. (ȃ; ȁ)
zlasti med člani društva Sokol, nekdaj izraža pozdrav: klicali so mi: nazdar; sam.: pozdravimo goste s krepkim nazdar
SSKJ²
nazdráviti -im dov. (ā ȃ)
s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače zaželeti komu srečo, zdravje: nazdravili so ženinu in nevesti; nazdraviti z vinom / nazdravili in trčili bomo kasneje; pren., ekspr. na večerji daleč od doma je nazdravil tudi svoji domovini
SSKJ²
nazdrávljanje -a s (á)
glagolnik od nazdravljati: bilo je dosti pozdravljanja, nazdravljanja in hrupa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nazdrávljati -am nedov. (á)
s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje: nazdravljati slavljencu; ljudje so jedli, pili in si nazdravljali; pren., ekspr. nazdravljati domovini, svobodi
SSKJ²
nazébsti -zébem dov., nam. nazébst in nazèbst; nazébljen tudi nazében (ẹ́)
nekoliko pozebsti: magnolija je nazebla / noge so jim nazeble / v vlažnem vremenu smo nazebli smo se nekoliko prehladili
    nazébel -bla -o:
    nazeble noge
SSKJ²
nazídek -dka m (ȋ)
knjiž. nadzidek: nad oboki se dviga nazidek; mostovž z nazidki / golobi so posedali na nazidkih šole / podstrešni nazidek
SSKJ²
nazijáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. grobo, glasno ošteti: nazijala ga je, ker je zamudil
    nazijáti se 
    nagledati se: ali se še niste nazijali
SSKJ²
nazíranje -a s (ī)
knjiž. gledanje, mnenje, nazor: biti enakega naziranja glede vzgoje; tako naziranje je popolnoma zgrešeno; sprejeti, zavreči določeno naziranje; togo, neživljenjsko naziranje; naziranje o umetnosti / estetsko, materialistično naziranje; svetovno naziranje
SSKJ²
nazív -a m (ȋ)
1. s prilastkom beseda, več besed, ki izražajo, označujejo
a) dejavnost, položaj v delovni organizaciji, na delovnem mestu: ima naziv knjigovodja / poklicni, položajni nazivi
b) višjo, visoko stopnjo izobrazbe; naslov: podeliti naziv doktorja znanosti / dobiti, doseči doktorski naziv
c) višjo, visoko stopnjo na hierarhični lestvici v kaki družbi, organizaciji: imeti pravico do naziva guverner, predsednik / dati, dobiti plemiški naziv; vladarski naziv / publ. biti izvoljen v naziv znanstvenega svetnika za znanstvenega svetnika
č) vrsto glede na medsebojne, zlasti starostne, vljudnostne odnose ljudi: spoštljiv naziv; naziv za odraslega moškega / nagovoriti koga z nazivom gospod
2. ime: napisati naziv podjetja / slovenski naziv kraja / naziv blaga / napisati naziv in naslov prejemnika ime in priimek
SSKJ²
nazívati -am nedov. (í) knjiž.
1. naslavljati, nagovarjati: nazivali so ga gospod, star. z gospodom
2. imenovati, reči: nazivali so ga filozof; ponekod nazivajo ta prostor hiša / nazivali so ga kar po imenu klicali
SSKJ²
nazíven -vna -o prid. (ȋ)
elektr. določen, potreben za normalno delovanje določene naprave, priprave: nazivni tok; nazivna moč, napetost / nazivna vrednost, zmogljivost
♦ avt. nazivno število vrtljajev; strojn. nazivna mera imenska mera
SSKJ²
naznačeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. na splošno, v obrisih govoriti o čem, predstavljati kaj; nakazovati: naznačevati možnosti za sodelovanje
// delati, predstavljati kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: ozadje na slikah je navadno le naznačeval
SSKJ²
naznáčiti -im dov. (á ȃ)
1. knjiž. na splošno, v obrisih spregovoriti o čem, predstaviti kaj; nakazati: skušala je le naznačiti nekaj dogodkov; v uvodu je naznačil namen srečanja
// narediti, predstaviti kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pisatelj je svojega junaka le naznačil
2. knjiž. ukazati, zahtevati, kako naj bo; določiti: naznačiti kraj sestanka / star. naznačili so ga v drug kraj
3. star. dati pisno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun; nakazati: naznačili so mu tristo goldinarjev
    naznáčen -a -o:
    na rahlo naznačen vzorec; priti ob naznačeni uri
SSKJ²
naznanílo -a s (í)
1. knjiž. sporočilo, obvestilo: dobil je naznanilo, da je sosed umrl / poslali so mu naznanilo za davek / knjižno naznanilo / slišati je bilo hrup bobnov in zvonov v naznanilo njihovega prihoda
2. zastar. spričevalo: vsi so že dobili šolska naznanila
SSKJ²
naznaníti in naznániti -im dov. (ī á ā)
1. narediti, da postane prihod koga vnaprej znan: naznanili so gosta; prosim, naznanite me direktorju najavite / psi so z lajanjem naznanili njihov prihod
// vnaprej pokazati, opozoriti na nastop, pojavitev česa: naznaniti nesrečo, nevarnost / temni oblaki so naznanili nevihto; pomlad se je že naznanila
2. sporočiti pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja: znanec ga ni naznanil; naznaniti tatu; šel je in se sam naznanil
3. knjiž. sporočiti, povedati: naznaniti imena nastopajočih; naznanil je, da se bo poročil; naznanila mu je, kako se je to končalo
    naznánjen -a -o:
    naznanjeni gostje; to je bilo naznanjeno v časopisu
SSKJ²
naznánjati -am nedov. (á)
1. delati, da postane prihod koga vnaprej znan: naznanjati goste; prijatelji so se mu naznanjali po telefonu / petelini so s petjem naznanjali dan
// vnaprej kazati, opozarjati na nastop, pojavitev česa: naznanjati nesrečo, nevarnost / zvon je naznanjal, da nekje gori; svetloba se je naznanjala na obzorju
2. sporočati pristojnemu organu storilce kaznivih dejanj: ni hotel naznanjati ljudi oblastem
3. knjiž. sporočati, obveščati: naznanjam vam veselo novico; v pismu mu naznanja, da je stvar uspela
    naznanjajóč -a -e:
    dobil je obvestilo, naznanjajoče dan njihovega prihoda
SSKJ²
naznanjeváti -újem nedov. (á ȗ) star.
1. naznanjati, napovedovati: naznanjevati goste
2. izpovedovati, izražati: naznanjuje ji svojo ljubezen; naznanjevati svoje misli
    naznanjujóč -a -e:
    žvižganje, naznanjujoče njihov prihod
SSKJ²
naznótraj in na znótraj prisl., piše se narazen (ọ́) knjiž.
1. znotraj, v notranjosti: državo so razdvajala na znotraj družbena nasprotja, napadali pa so jo tudi sovražniki / na znotraj vsa drhti, na zunaj pa je mirna
2. navznoter: na znotraj zapognjena hrbtenica / na znotraj uprt pogled
SSKJ²
nazobáti se -zóbljem se tudi nazóbati se -am se in -zóbljem se dov. (á ọ́; ọ̄)
zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani, zobanju: kokoši so se že nazobale
// nav. ekspr. najesti se, navadno česa drobnega: nazobati se češenj, grozdja
● pog., ekspr. v krčmi sta se ga nazobala sta se napila (alkoholne pijače)
SSKJ²
nazóbčati -am dov. (ọ̄)
narediti zobce, zobčke: nazobčati papir
    nazóbčan -a -o:
    nazobčana znamka; nazobčano kolesce
    ♦     bot. nazobčani list
SSKJ²
nazóbčkati -am dov. (ọ̄)
nazobčati: nazobčkati papir, znamke
    nazóbčkan -a -o:
    nazobčkan papir
SSKJ²
názor -ôra m, pod točko b) tudi názora (á ō, á)
navadno s prilastkom skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb
a) o svetu, družbi, človeku: njegov nazor temelji na spoštovanju človeškega dostojanstva; braniti, izpovedati svoj nazor, nazore; napredni, plemeniti, zastareli nazori; ekspr. imeti pametne, trezne nazore / fevdalni, meščanski, svobodomiselni nazori / zagovarjal je nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
b) v zvezi svetovni nazor o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka: svoj svetovni nazor je zgradil na evolucijski teoriji; idealistični, krščanski, marksistični, materialistični svetovni nazor / znanstveni svetovni nazor
c) v zvezi življenjski nazor o vprašanjih konkretnega, vsakdanjega življenja, ravnanja: držati se svojega življenjskega nazora
č) v zvezi s področjem kake vede, kakim delom stvarnosti: razložiti, zagovarjati svoj estetski, filozofski, politični nazor; nazor o literaturi, narodu, zgodovini / po svojih nazorih je hegeljanec, marksist; antropocentrizem, etatizem, humanizem in drugi nazori
SSKJ²
nazóren -rna -o prid., nazórnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki vsebuje elemente, ki povečujejo dojemljivost, razumljivost: navesti nazoren primer za svojo trditev; nazorna razlaga; nazorno izražanje, podajanje, pripovedovanje / da bi bil bolj nazoren, si je pomagal s kretnjami
♦ šol. nazorni pouk pouk, pri katerem se učencem stvarno, jasno prikažejo stvari, ki se obravnavajo
2. s čuti zaznaven, resničen, stvaren: nazorna predstava o čem; to je nazorna slika o razvojnih težnjah tovarne / nazorno mišljenje
    nazórno prisl.:
    nazorno govoriti o čem; razstava nazorno kaže rast tovarne; nazorno si predstavljati stvari; nazorno izražene misli
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nazórnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost nazornega: nazornost izražanja, pripovedovanja / nazornost razlage / predstava izgublja svojo nazornost; nazornost metafor je pesnik črpal iz ljudskega pesništva / čutna nazornost
SSKJ²
nazórski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na nazor: pesnikova nazorska opredeljenost; nazorske razlike; nazorska struktura študentov / nazorska načela dobe / nazorska skupina; nazorska smer
SSKJ²
nazôvi... predpona v sestavljenkah (ō)
zastar. tako imenovani, laži...: nazovikritik, nazoviznanstven
SSKJ²
nazúnaj in na zúnaj prisl., piše se narazen (ú)
izraža stanje ali položaj, ki se kaže z zunanje strani: tudi na zunaj sta si zelo podobna; že na zunaj kaže hiša revščino / na zunaj je miren, v sebi pa se komaj premaguje na videz
SSKJ²
nazváti -zôvem dov., nazvál (á ó)
knjiž. nasloviti, nagovoriti: nazval ga je tovariš / nazvati koga po imenu, z imenom poklicati
SSKJ²
nazvèn [nazvən] prisl. (ə̏)
knjiž. navzven: telo se boči nazven
SSKJ²
nažágati -am dov. (ȃ)
1. z žaganjem priti do določene količine česa: nažagal je drva za zimo
2. z žaganjem načeti: nažagati desko, vejo
    nažágan -a -o:
    nažagana bruna; nažagana drva
SSKJ²
nažéhtati se -am se dov. (ẹ̑)
pog., slabš. napiti se (alkoholne pijače): nažehtati se vina / v gostilni so se ga nažehtali
SSKJ²
nažéti -žánjem dov., nam. nažét in nažèt (ẹ́ á)
z žetjem priti do določene količine česa, navadno žita: naželi so dovolj pšenice; nažeti travo za zajce
SSKJ²
nažgáti -žgèm dov., nažgál (á ȅ)
1. prižgati: nažgati cigareto; nažgali so sveče / nažgati pisane lampijone
2. nar. severovzhodno s kuhanjem priti do določene količine česa, navadno žganja: popili so vse žganje, ki so ga nažgali doma
3. ekspr. natepsti, pretepsti: bal se je, da ga oče ne bi nažgal; nažgati koga s palico / pog. nažgati nasprotnika premagati
SSKJ²
nažícati -am dov. (ȋ)
pog. z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: nažicati cigarete pri prijatelju / nažicati soseda za kruh
SSKJ²
nažíganje -a s (ī)
glagolnik od nažigati: nažiganje cigarete
SSKJ²
nažígati -am nedov. (ȋ ȋ)
1. prižigati: nažigati sveče; možje so si nažigali pipe / nažigati les, trske
2. ekspr. tepsti, pretepati: oče ga je nažigal s palico; nažigati žival z bičem / pog. nažigati po sovražniku streljati
SSKJ²
nažírati -am nedov. (ī ȋ)
ekspr. povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: stebre že nažira rja; pren. neustrezne delovne razmere so ji nažirale zdravje
SSKJ²
naživéti se -ím se dov., nažível se; nažívljen, naživét (ẹ́ í)
ekspr. v življenju doseči veliko mero: naživel se je
SSKJ²
nažlampáti se -ám se dov. (á ȃ)
ekspr. napiti se: pes je stekel k obcestnemu jarku in se nažlampal
// nizko napiti se (alkoholne pijače): nažlampati se čaja, mleka; nažlampati se vina
SSKJ²
nažlébiti -im tudi nažlebíti -ím dov., nažlébil (ẹ̄ ẹ̑; ī í)
nekoliko izžlebiti: nažlebiti okvir
    nažlébljen -a -o tudi nažlebljèn -êna -o:
    nažlebljen podstavek
SSKJ²
nažókati -am dov. (ọ́ ọ̄)
ekspr. napolniti, natlačiti: nažokati vrečo; nažokal si je pipo
    nažókati se slabš.
    najesti se: nažokati se sliv
SSKJ²
nažréti -žrèm dov., nažŕl (ẹ́ ȅ)
ekspr. povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: rja je nažrla ograjo / kaktus je nekaj nažrlo nagrizlo
    nažréti se 
    1. ekspr. najesti se: krava se je nažrla sveže trave / nizko: nažreti se mesa; nažreti se na sosedov račun
    // nizko napiti se (alkoholne pijače): včeraj so se nažrli vina / pog. na smrt so se ga nažrli
    2. slabš. naveličati se: nažrla se je svojega fanta / nažreti se življenja v mestu
    nažŕt -a -o:
    kabel z nažrto izolacijo; do sitega nažrti ljudje
SSKJ²
nažŕtost -i ž (ȓ)
nizko sitost, prenasičenost: ves zavaljen je in brez sape od same nažrtosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nažulíti in nažúliti -im dov. (ī ú)
nekoliko ožuliti: čevelj ga je nažulil
SSKJ²
nažvížgati -am dov. (í)
ekspr. natepsti, pretepsti: oče ga je pošteno nažvižgal
SSKJ²
nè1 člen., neposredno pred osebno glagolsko obliko ne (ȅ)
I.
1. s povedkom zanika glagolsko dejanje: ne grem; ne bodo ga ujeli; ne vem; ekspr. take priložnosti nisem in ne bom imel več / o tem bi rajši ne govoril; ne bi ga rad srečal / pri zanikanih zaimkih in prislovih se nikalnica pred glagolom ponovi: nič ne pomaga tajiti; nas ne vpraša nihče; iz njega ne bo nikoli nič; nikoli več ga ne srečam / v zanikanem stavku je predmet neposredno prehodnega glagola v rodilniku: sosedovi še nimajo avtomobila; tu ne prodajajo zelenjave / nedoločnikov predmet je
a) v rodilniku, če je povedek glagol nepolnega pomena: noče prodati posestva; ne mara delati nadlege; ne morem dobiti zveze; ne sme kaznovati otrok
b) v rodilniku ali tožilniku, če je povedek glagol s polnim pomenom: ne bojim se povedati resnice in resnico / če je predmet pred zanikanim povedkom, je pogostejša raba rodilnika tega dela ne mislim prevzeti
c) v tožilniku, če je nedoločnik v stavku osebek: ni naša naloga iskati krivce; napako obsojati ni težko / kadar izraža zanikani glagol biti nenavzočnost osebka v stvarnosti, je ta v rodilniku: očeta ni doma; danes me ne bo na večerjo; vrnitve k staremu ni in ne more biti / tožilnik mere ostane tudi za zanikanim povedkom: ne meri niti dva metra; še eno leto ni vzdržal / ne upoštevaje dejstva; ne daleč od hiše nedaleč
// z velelnim naklonom izraža prepoved: ne bodite malomarni; ne hodi po sredi ceste / v zanikanem velelniku se rabi nedovršnik namesto dovršnika tudi za enkratno prepoved zdaj ne hodi na sonce / od njega ne jemlji ničesar ne vzemi ničesar / pog., z nedoločnikom: le ne obupati; ne me strašiti
// v zvezi z naj izraža omiljeno prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi: naj se ne prenagli / oče želi, naj ne bi začeli, dokler sam ne pride
2. z drugim stavčnim členom izraža nasprotje, izključevanje: popustiti mora on, ne ona; ne meni, tebi bo žal; ti mikrobi povzročajo drugačno, ne alkoholno vrenje / vrnil se je še ne deset minut potem / to je izjema, ne pravilo / elipt. pametno ali ne, tako bom naredil
3. poudarja nasprotni pomen: vaš otrok ni neumen, samo učiti se noče; ni slabo, kar si naredil / ne dosti vredno blago; ne nazadnje sem tudi jaz tukaj; obhajale so ga ne preveč prijetne misli; hitro ukrepa, pa ne nespametno zelo pametno
4. izraža popravek: bil je nekakšen upravnik, ne upravnik, kdove kaj je bil; ura je pol devetih, ne, že skoraj devet / lahko spet prideš, samo ne jutri
// izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo: on mi je bil prijatelj, ne, oče; ne enkrat, desetkrat sem ti razložil
5. v vprašalnih stavkih izraža domnevo, ugibanje: ali ni tisti mož tvoj stric; pog. ga ne bi kozarček / recite, ali ne bi hoteli sodelovati; pa reci, če ni lep
// v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: kdo bi se ne jezil; ali vam nisem rekel, da se nanj ne zanašajte; kaj bi ne vedel, saj že vsi govorijo o tem / elipt. poznaš ga, kaj bi ga ne; saj še ni ura osem. O, kako da ne / si zadovoljen? Kako da ne da, seveda
// izraža ukaz, grajo: presneti otrok, ali ne boš jedel; kaj te ni sram, da se potepaš; ali ne boš tiho
// izraža nejevoljo, presenečenje: kaj še nisi napisal naloge; ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pride obisk
// elipt. izraža pričakovanje pritrditve: lepa stvar, ne; zdaj gremo pa domov, ali ne; to se ti je samo zareklo, ne res / pa ne, da iščeš mene menda iščeš mene
II. elipt.
1. izraža zanikanje, zavrnitev; ant. da1: si ti poklical? Ne; ali je knjiga tvoja? Ne, izposojena; si že truden? Še ne / okrepljen: ali se ga kaj bojiš? Prav nič ne; nikakor ne, res ne, še malo ne / s povzetjem: ne hodi tja, nikar ne; ne bom več pil, jaz že ne; ne vdamo se, za ves svet ne / s povzetjem na začetku: ne, tega ne verjamem; oh ne, saj ni res
2. zanika trditev prejšnjega stavka: on zna govoriti, ti pa ne; še danes bo dež. Upam, da ne
// zanika ves stavek: moral bi delati, ne pa, da pohajaš; tega pa ne, da bi pomagal, še nagaja / ne, da ne bi hotel priti, ampak ne more
III.
1. kot dodatna nikalnica krepi zanikanje s poudarjenim izključevanjem: ne popusti tudi za las ne / ne dam mu ne dinarja; ne kaplje ni polil; ne za hip se ni pomišljal; on ni ne mlad in tudi ne zdrav / o tem se mu še sanja ne o tem nič ne ve / pog.: ni ne bolan; ne laže pa ne
2. kot pleonastična nikalnica, v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje osebne prizadetosti: ne maram ga v hišo, da mi nazadnje še česa ne ukrade; boji se, da bi mu brat ne umrl, da mu brat ne umre boji se, da bi brat umrl / malo je manjkalo, da ga ni povozil skoraj bi ga (bil) povozil / počakal bom, dokler ne pride tako dolgo, da pride
// v zvezi razen če ne izraža izvzemanje: gremo v hribe, razen če se ne bojiš; pride, razen če se ne premisli pride, če se ne premisli; pride, razen če se premisli
IV. v vezniški rabi
1. navadno v zvezi ne samo, ne le – ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal / če je nikalnica pred povedkom in ločena od samo, le, se rabi tožilnik ali rodilnik: ne prodaja samo hišo ali hiše, ampak tudi vrt; nima samo brate ali bratov, temveč tudi sestre / če se nikalnica ne nanaša na povedek, se rabi samo tožilnik ljubi ne le delo, ampak tudi razvedrilo
2. v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi potrkal / predmet je v tožilniku odšel je, ne da bi bil spregovoril besedico
3. za izvzemanje
a) v zvezi ne (drug) kakor: na hribu ni drugega kakor trnje / nič ni lepšega kakor zvestoba
b) elipt., v zvezi če ne: tam upa najti, če ne sreče, pa vsaj mir; naletel je, če že ne na odpor, pa vsaj na zaničevanje / kaj sem hotel drugega, če ne molčati; kdo drug, če ne on, bi si to upal samo on / stalo bo tisočak, če ne več / se bo že premislil. Pa če se ne
4. elipt., v zvezi če ne za izražanje grožnje: pridno se úči, če ne ...; tiho, če ne ...
V.
izraža začudenje, presenečenje: ne, to je pa res imenitno; ne, da je kaj takega sploh mogoče; ne, kaj vse ti ne veš; ne, se je začudil
● ekspr. fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne brez obotavljanja, urno; ekspr. ne bodi, ne bodi, kdo ti bo verjel izraža začudenje, zavrnitev; ekspr. da te ni sram izraža začudenje, ogorčenje; ekspr. take zime pa še ne izraža močno začudenje; ekspr. lep ali ne, meni je všeč tak, kot je; sprašujete, ali se strinjam: da in ne delno se strinjam, delno pa ne; ekspr. vsi mu prigovarjajo, on pa ne in ne se trdovratno upira, noče; ekspr. če ne, pa ne izraža sprijaznjenje z nastalim položajem; ekspr. zaradi nje ti bo večkrat žal kot ne ti bo gotovo pogosto žal; elipt. hvala! Ni za kaj izraža vljudnostni odgovor pri zahvali; pog. to ravno ne izraža, da trditev sogovornika ni v celoti sprejemljiva; ekspr. le tega ne izraža svarilo, prepoved; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; ekspr. da mi ne hodiš po travi izraža prepoved; ekspr. ne more pa ne more verjeti poudarja zanikanje; ekspr. da se je oženil? Kaj ne poveš izraža začudenje, presenečenje; ekspr. kaj vse ne pride na dan izraža začudenje, presenečenje; ni rekel ne da ne ne ni povedal svoje odločitve; ves dan sem dobre volje. Ne bi rekla zdi se mi, da nisi; pog. če se je vrnil? Ne da bi (jaz) vedel mogoče, ne vem; ekspr. verjemi ali ne, tako je bilo izraža odločno trditev; ekspr. ali me misliš tudi ti zapustiti? Veš da ne izraža odločno zanikanje, zavrnitev; sam.: omahovati med da in ne; odgovarja na kratko z da in ne; odločen ne; ekspr. izreči svoj ne odkloniti; prim. bi, biti2, hoteti, imeti
SSKJ²
nè2 in ne vez. (ȅ)
v vezalnem priredju za vezanje zanikanih, navadno pojmovno sorodnih stavčnih členov ali stavkov: ne bo ga danes ne jutri; nima očeta ne matere / ni pozdravil ne odgovoril; nisem ga videl ne slišal
// ekspr., v zvezi ne – ne za poudarjeno izključevanje pri vezanju takih stavčnih členov ali stavkov: ne zna ne brati ne pisati; ne jaz ne ti ne bova odgovarjala / ne eden ne drugi ni bil izvoljen; tega ni storil ne Janez ne Lojze / nisem ga ne videl ne slišal / ne zadrži ga ne dež ne burja ne mraz / pri naštevanju se piše tudi z vejico po njej nima nič: ne ust, ne oči, ne nosu, ne las
● ekspr. ni rekel ne bev ne mev prav nič; ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal; ekspr. nadlog ni ne konca ne kraja zelo dolgo trajajo, jih je veliko; ekspr. zanjo ne mara ne malo ne dosti prav nič; ekspr. ne more ne naprej ne nazaj ne more se premakniti; nima nobene možnosti
SSKJ²
nè... predpona v sestavljenkah (ȅ)
za izražanje
a) zanikanja tega, kar je pomen osnovne besede: neameriški, nedelavec, nedeloven
b) nasprotja tega, kar je pomen osnovne besede: neblagoven, nedenaren, nedomačnost
c) manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: neambiciozen, nedelaven, nedelavnost; prim. nepre...
SSKJ²
nèadekváten -tna -o prid. (ȅ-ȃ)
neustrezen, neenakovreden, ne ujemajoč se: neadekvaten izraz / neadekvatne metode
SSKJ²
nèagráren -rna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni agraren: neagrarni proizvodi; neagrarna dežela / neagrarno prebivalstvo
SSKJ²
nèakadémski -a -o prid. (ȅ-ẹ̄)
ki ni akademski: neakademski poklici; neakademska izobrazba / knjiž. neakademska polemika
SSKJ²
nèákcija -e ž (ȅ-á)
kar je nasprotno, drugačno od akcije: nevarnost akcije je velika, nevarnost neakcije pa še večja
SSKJ²
nèaktíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki mu manjka aktivnosti, dejavnosti: neaktiven član skupnosti; odbor je preveč neaktiven
♦ ekon. neaktivni denar denar, ki začasno ni v prometu; kem. neaktivni plin inertni plin
SSKJ²
nèaktívnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost neaktivnega človeka: neaktivnost članov / delo ni napredovalo zaradi njegove neaktivnosti / prepustil se je malodušnosti in neaktivnosti
SSKJ²
nèaktuálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni aktualen: obravnavana snov je neaktualna / dramska dela te vrste so bila takrat neaktualna
SSKJ²
nèakutíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
jezikosl. ki ni akutiran: neakutiran samoglasnik
SSKJ²
nèalkohólik -a m (ȅ-ọ́)
kdor ni alkoholik: vzel ga je za sostanovalca, ker je bil nealkoholik; vztrajen nealkoholik; alkoholiki in nealkoholiki
SSKJ²
nèalteríran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
glasb., v zvezi nealterirani ton ton, ki ni kromatično zvišan ali znižan:
SSKJ²
nèambiciózen -zna -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki mu manjka ambicioznosti, ambicij: neambiciozni ljudje / neambiciozni načrti
SSKJ²
nèamêriški -a -o prid. (ȅ-ȇ)
ki ni ameriški: neameriško okolje / neameriški film
SSKJ²
neándertalec -lca [neandertaləc in neandərtaləc] m (á)
antr. pripadnik izumrlega rodu človečnjakov iz mlajšega pleistocena: najdišče neandertalcev
SSKJ²
neándertalski -a -o [neandertalski in neandərtalski] prid. (á)
nanašajoč se na neandertalce: neandertalsko najdišče / neandertalska rasa / neandertalski človek
SSKJ²
nèangažíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni angažiran, ni vključen v kaj: neangažirani člani društva / družbeno neangažirana umetnost
// publ., v zvezi z država neuvrščen, nevezan: krepiti sodelovanje z neangažiranimi državami
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèangažíranje -a s (ȅ-ȋ)
publ. neangažiranost: njegovo neangažiranje pri delu / politika neangažiranja neuvrščenosti, nevezanosti
SSKJ²
nèangažíranost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost neangažiranega človeka: družbena neangažiranost umetnikov / neangažiranost pri delu / svojo neangažiranost je opravičeval z nezaupanjem / publ. politika nevtralnosti in neangažiranosti neuvrščenosti, nevezanosti
SSKJ²
neápeljski -a -o [neapəljski] prid. (á)
nanašajoč se na Neapelj: neapeljske ulice / star. neapeljska bolezen sifilis
    neápeljsko prisl.:
    neapeljsko rumena barva svetlo rumena barva
SSKJ²
nèapetíten -tna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ne vzbuja apetita, teka: miza je bila polna neapetitnih ostankov od večerje
SSKJ²
nèartikulíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
jezikosl. ki ni artikuliran: artikulirani in neartikulirani glasovi; neartikuliran govor
SSKJ²
nèasfaltíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni asfaltiran: neasfaltirana cesta
SSKJ²
nèatestíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki nima atesta: neatestirani izdelek; neatestirana naprava
SSKJ²
nèavtorizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni avtoriziran, ni potrjen: neavtoriziran intervju, življenjepis; neavtorizirana izjava; neavtorizirana objava fotografije / neavtoriziran dostop do omrežja; pomembni podatki lahko hitro pridejo v roke neavtoriziranim osebam nepooblaščenim
SSKJ²
nèažúren -rna -o prid. (ȅ-ȗ)
adm. ki ni ažuren: neažurno knjigovodstvo
SSKJ²
nèažúrnost -i ž (ȅ-ȗ)
adm. lastnost, značilnost neažurnega: neažurnost evidence; neažurnost v poslovanju
SSKJ²
nèbárvan -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni barvan: nebarvan pod
SSKJ²
nèbárvast -a -o prid. (ȅ-ȃ)
nasproten, drugačen od barvastega: nebarvasto steklo
SSKJ²
nèbárven -vna -o prid. (ȅ-ȃ)
nasproten, drugačen od barvnega: barvne in nebarvne kovine
SSKJ²
nèbélec -lca m (ȅ-ẹ̑)
kdor ni bele rase: boj za enakopravnost belcev in nebelcev
SSKJ²
nèbéljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni beljen: nebeljeno platno
♦ teh. nebeljena celuloza
SSKJ²
nében -bna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na nebo 5: nebni del ustne votline
♦ anat. nebni obok sluznična guba med mehkim nebom in korenom jezika; nebna kost parna kost trdega neba; jezikosl. nebni glas nebnik; nebni izgovor izgovor z jezikom ob trdem nebu
2. star. nebesen: nebna sinjina / nebni obok
SSKJ²
nèberljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
nečitljiv: podpis je neberljiv / ekspr. roman se ji je zdel dolgočasen, neberljiv
SSKJ²
nébes -a m (ẹ̑) knjiž.
1. nebo, nebesni obok: pooblačilo se je po vsem nebesu; sinji nebes / na vzhodnem nebesu se je že svitalo
2. nebo, baldahin: prestol z nebesom
SSKJ²
nebésa -bés s mn. (ẹ́ ẹ̄)
1. v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani: pekel, vice in nebesa / iti v nebesa / pri omenjanju pokojnega rajnki, Bog mu daj nebesa, je bil pravičen mož / ekspr. prositi nebesa milosti Boga
2. ekspr. velika sreča, ugodje, udobje: obljubljal ji je nebesa / to so prava nebesa za plesalce / narediti si nebesa na zemlji
3. knjiž. navidezno usločena ploskev nad obzorjem; nebo: oblaki so zatemnili nebesa; sinja nebesa
4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do nebes izraža, da se pojavlja kaj v zelo visoki stopnji, v močni obliki: njihovo gorje kipi do nebes / hvaliti, povzdigovati koga do nebes
5. v medmetni rabi, v zvezi sveta nebesa izraža
a) nejevoljo, nestrpnost: sveta nebesa, boš tiho ali ne
b) začudenje, navdušenje: sveta nebesa, kako je lepo
● ekspr. z njihovim prihodom so se mu odprla nebesa je postal zelo srečen, zadovoljen; ekspr. ta bo šla gorka v nebesa je zelo poštena, pravična, pobožna; ekspr. kovati koga v deveta nebesa zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. biti v devetih, malih nebesih zelo srečen; godi se mu kot v nebesih zelo dobro; to je gotovo kakor bog v nebesih to je res, resnično; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnost
♦ rel. posmrtno osrečujoče stanje zveličanih
SSKJ²
nèbeséden -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki za izražanje ne uporablja besed: nebesedni jezik; nebesedno sporazumevanje, sporočanje
// ki ni v zvezi z besedo, besedami: prepletanje besednih in nebesednih sestavin sporočila
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nebésen -sna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na nebo 1: nebesna sinjina; nebesno prostranstvo / sonce, planeti in druga nebesna telesa / nebesni obok / glavne nebesne strani
♦ astron. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; severni nebesni tečaj približno 1° od zvezde Severnice ležeča točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; nebesna krogla umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna mehanika veda o gibanju nebesnih teles
    nebésno prisl.:
    nebesno modra barva svetlo modra
SSKJ²
nebésje -a s (ẹ̑)
zastar. nebo, nebesni obok: vse nebesje je žarelo
SSKJ²
nebeščàn in nebeščán -ána m (ȁ á; ȃ)
v krščanstvu kdor po smrti biva v nebesih: blaženost nebeščanov / moliti k nebeščanom za pomoč
// v mnogoboštvu bog, božanstvo: tako so odločili nesmrtni nebeščani
SSKJ²
nebeščánka -e ž (ȃ)
v krščanstvu ženska, ki po smrti biva v nebesih: bila je sprejeta med nebeščanke
SSKJ²
nebéškati -am in nebéškati se -am se nedov. (ẹ̑)
etn. igrati se otroško igro, pri kateri se pomikajo kljukice po okleščeni veji, zataknjeni v zemljo, navzgor ali navzdol: otroci so radi nebeškali
SSKJ²
nebéški -a -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na nebesa 1: nebeški priprošnjik / nebeško in zemeljsko življenje / nebeški blagoslov
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nebeška lepota, milina / nastal je nebeški mir / to so bili nebeški časi zelo lepi; ta postelja je nebeška mehka, udobna; kosilo je bilo nebeško zelo dobro, okusno
3. knjiž. nebesen: nebeška zarja / nebeški obok
4. v medmetni rabi izraža
a) nejevoljo, nestrpnost: bog nebeški, že spet si se zmotil; mati nebeška, kaj nam je bilo treba tega
b) strah, vznemirjenje: bog nebeški, ali je kaj hudega
c) začudenje, navdušenje: mati nebeška, kako si le to zmogel
● ekspr. sam bog nebeški ve, kdaj bo to minilo se ne ve; vznes. nebeške luči zvezde
♦ rel. nebeški kruh posvečena hostija; nebeška Mati Kristusova mati
    nebéško prisl.:
    bilo je nebeško; nebeško lepo igra na citre
SSKJ²
nebína -e ž (í)
bot. divja ali vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti, Aster: marjetice in nebine / alpska nebina alpska rastlina z modrimi cveti, Aster alpinus
SSKJ²
nèbístven -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni bistven: nebistvene sestavine romana; nebistvena vprašanja / nebistvena razlika
SSKJ²
nèbít -i ž (ȅ-ȋ)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: razmišljati o svoji biti ali nebiti; umik v nebit
SSKJ²
nèbíten -tna -o prid. (ȅ-ī)
knjiž. nebistven: med njihovimi stališči so le nebitni razločki / vse se mu je zdelo nebitno
SSKJ²
nèbítje -a s (ȅ-ī)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od bitja: ljudje v njegovem romanu so živi, ne le eterična nebitja
// kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: izbirati med bitjem in nebitjem
SSKJ²
nèbivajóč tudi nèbivajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́)
knjiž. ki ne biva, ne obstaja: merilo bivajočih in nebivajočih stvari; sam.: zaznavanje nebivajočega
SSKJ²
nèbívanje -a s (ȅ-í)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od bivanja, obstajanja: odločiti se za bivanje ali nebivanje; pojem nebivanja
SSKJ²
nèblág -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-ā) knjiž.
1. ki mu manjka dobrote, plemenitosti: neblag človek
2. neprijeten, neljub: s svojim pripovedovanjem mu je obudil neblage spomine / evfem. iz kuhinje se je širil neblag duh zoprn
    nèblágo prisl.:
    neblago dišati; neblago ravnati s kom
SSKJ²
nèblagoglásen -sna -o prid. (ȅ-ā)
ki ni blagoglasen: neblagoglasni verzi; neblagoglasna beseda
SSKJ²
nèblagoglásje -a s (ȅ-ȃ)
neubranost glasov: blagoglasje in neblagoglasje / neblagoglasje verzov
SSKJ²
nèblagoslovljèn -êna -o tudi nèblagoslôvljen -a -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é; ȅ-ȏ)
rel. ki ni blagoslovljen: neblagoslovljen grob; neblagoslovljena zemlja
SSKJ²
nèblagôven -vna -o prid. (ȅ-ō)
nasproten, drugačen od blagovnega: dohodki od neblagovnega prometa so se precej povečali; neblagovne storitve / neblagovna menjava, proizvodnja
♦ ekon. neblagovno gospodarstvo gospodarstvo, za katero je značilno, da ne proizvaja za tržišče
SSKJ²
nèblókovski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni blokovski: neblokovske države / neblokovska politika, usmerjenost
SSKJ²
nébnica -e ž (ẹ̑)
nav. mn., anat. vsak od dveh limfnih organov v žrelu: vnetje nebnic
// parna kost trdega neba: čeljustnica in nebnici
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nébnik -a m (ẹ̑)
jezikosl. soglasnik, tvorjen z jezikom ob trdem nebu: razlika med nebnikom in mehkonebnikom
SSKJ²
nebó -á s (ọ̑)
1. navidezno usločena ploskev nad obzorjem: nebo je jasno; nebo žari; ekspr. nebo visi nizko nad hišami; oblaki pokrivajo nebo; zvezda je padla z neba; dim se dviga proti nebu; gledal je v nebo, kakšno bo vreme; sonce je že visoko na nebu; modro, sinje, visoko nebo; nočno, zvezdno nebo / opazovati nebo s teleskopom; južno, polarno nebo; strani neba / obok neba
// publ. zračni prostor nad določenim ozemljem: lovci so očistili nebo sovražnih letal; slovensko nebo
2. v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; nebesa: pekel in nebo / priti v nebo / ekspr. prositi nebo za milost Boga
3. publ., s prilastkom področje kake dejavnosti: politično nebo te države se je zvedrilo / z oslabljenim pomenom uveljaviti se na filmskem nebu pri filmu
4. streha iz dragocene tkanine: postelja, prestol z nebom / nositi nebo (pri procesiji)
5. pregrada med ustno in nosno votlino iz mehkega tkiva in kosti: pritisniti jezik na nebo; gnojno, vneto nebo
6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do neba, v nebo zelo visoko: gore se dvigajo, kipijo do neba, v nebo / prešerni vriski so se razlegali do neba
// izraža, da se pojavlja kaj v zelo visoki stopnji, v močni obliki: gorje kipi do neba / ta zločin kriči v nebo; to je v nebo vpijoča krivica / hvaliti, povzdigovati koga do neba
● vznes. nebo je blagoslovilo njun zakon imela sta dosti otrok; njun zakon je bil srečen; ekspr. kovati koga v (tretje, sedmo) nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; ekspr. spati pod milim nebom na prostem; ekspr. gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče; ekspr. umreti pod tujim nebom v tujini; pojavil se je, kakor bi padel z neba nepričakovano, nenadoma; nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom
♦ anat. mehko, trdo nebo
SSKJ²
nebódigatréba -- m ed. (ọ́-ẹ́)
1. pog., ekspr. nepriljubljen, nezaželen človek: spoznal je, da jim je pravi nebodigatreba; poročila se je s tistim nebodigatreba
● ekspr. učiti se je moral vsega nebodigatreba nepotrebnega
2. evfem. hudič: sam nebodigatreba ga je dobil v oblast
SSKJ²
nebódijetréba -- ž ed. (ọ́-ẹ́)
pog., ekspr. nepriljubljena, nezaželena ženska: čim prej so se hoteli odkrižati te nebodijetreba
SSKJ²
nebódijihtréba1 -- m mn. (ọ́-ẹ́)
pog., ekspr. nepriljubljeni, nezaželeni ljudje: nekateri nebodijihtreba so hoteli vedeti, koliko vsa stvar stane; v prid. rabi: vznemirjali so ga nebodijihtreba komarji
SSKJ²
nebódijihtréba2 -- ž mn. (ọ́-ẹ́)
pog., ekspr. nepriljubljene, nezaželene ženske: te nebodijihtreba so ga kar naprej nadlegovale in motile pri delu
SSKJ²
nèbogàt -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā)
ki ni bogat: poročila se je z nebogatim podeželskim zdravnikom; pren. duhovno nebogat človek
// evfem. reven, siromašen: nevesta je bila iz nebogate hiše
SSKJ²
neboglásnica -e ž (ȃ)
bot., v zvezi triglavska neboglasnica blazinasta visokogorska rastlina s svetlo modrimi kratkopecljatimi cveti, Eritrichium nanum:
SSKJ²
nebogljèn -êna -o prid. (ȅ é)
1. ki si ne more, ne zna pomagati: nebogljen otrok; bila je videti nebogljena; nebogljen kot dojenček / umsko nebogljen / ekspr. prvi nebogljeni koraki po dolgi bolezni; pren., ekspr. jutranje nebogljeno sonce
2. ekspr. slab, neizdelan: prevod je nebogljen / nebogljena zbirka verzov
    nebogljêno prisl.:
    nebogljeno jokati
SSKJ²
nebogljênče -ta s (é)
knjiž. nebogljenček: vzeti nebogljenče v naročje
SSKJ²
nebogljênček -čka m (é)
nav. ekspr. majhen, nebogljen otrok: mati je poljubila svojega nebogljenčka; sin je še pravi nebogljenček; pren. v primeri z njegovo razgledanostjo je bil sam pravi nebogljenček
SSKJ²
nebogljênec -nca m (é)
kdor je nebogljen: zbegan nebogljenec
// knjiž. nebogljenček: mati je stisnila nebogljenca k sebi
● knjiž. oskrbovati stare nebogljence onemogle ljudi
SSKJ²
nebogljênka -e ž (é)
nav. ekspr. nebogljena ženska: tolažiti bolno nebogljenko
SSKJ²
nebogljênost -i ž (é)
lastnost nebogljenega človeka: zavedati se svoje nebogljenosti; otroška nebogljenost / telesna in duševna nebogljenost / ekspr. nebogljenost izražanja
SSKJ²
nèbojèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
ki ni boječ: neboječe dekle / ekspr. človek neboječega značaja
SSKJ²
nèbojevít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki mu manjka bojevitosti: nebojevit človek / kljub svoji nebojeviti naravi je zelo odločno nastopil
SSKJ²
nèbojevítost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost nebojevitega človeka: vsi so vedeli za njegovo nebojevitost
SSKJ²
nèbolèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
ki ni boleč: neboleč udarec; neboleča bula / rešiti zadevo na neboleč način
♦ med. neboleče bezgavke
    nèboléče prisl.:
    neboleče izdreti zob
SSKJ²
nèbórben -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki mu manjka borbenosti: nezavedni in neborbeni ljudje / neborbeno obravnavanje vprašanj
SSKJ²
nèbórbenost -i ž (ȅ-ọ̑)
lastnost neborbenega človeka: že na obrazu se mu bere neborbenost; mlačnost in neborbenost / neborbenost tekmovalcev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
neborè1 -éta m (ȅ ẹ́)
zastar. revež, ubožec: velik nebore je ta otrok / ne verjamem, saj nisem nebore omejen, neumen človek
SSKJ²
nebóre2 -- prid. (ọ̄) zastar.
1. reven, ubog: nebore otrok, ne ve, kaj ga čaka
2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: še tisto nebore upanja mu je splahnelo
SSKJ²
nèbórec -rca m (ȅ-ọ̑)
kdor ni borec: ranjenci in neborci so se umaknili v zaledje
SSKJ²
nebosklòn -ôna m (ȍ ó)
zastar. nebo, nebesni obok: nebosklon je počrnel
// obzorje: na nebosklonu se je svitalo
SSKJ²
nebotíčen -čna -o prid. (ȋ)
ekspr. visok, kot bi segal do neba: v daljavi so se videli nebotični stolpi; nebotične gore; pren. komu so mar njegove nebotične misli
SSKJ²
nebotíčnik -a m (ȋ)
zelo visoka večnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: petdesetnadstropni nebotičnik / Nebotičnik v Ljubljani
SSKJ²
nèbránjen -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni branjen, ni varovan: nebranjene meje; sovražniki so vdrli v nebranjeno mesto
♦ šah. nebranjena figura; šport. nebranjeni gol
SSKJ²
nèbrížen1 -žna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
knjiž. neskrben1: površen, nebrižen delavec / nebrižno opravljanje dolžnosti
    nèbrížno prisl.:
    nebrižno delati kaj
SSKJ²
nebrížen2 -žna -o prid. (ī)
1. knjiž. brezbrižen, ravnodušen: postal je popolnoma nebrižen; nebrižen do okolice / kazal je nebrižen obraz
2. zastar. brezskrben: nebrižna mladost
SSKJ²
nèbrížnost1 -i ž (ȅ-í)
knjiž. neskrbnost1: delo je opravljal površno zaradi svoje nebrižnosti
SSKJ²
nebrížnost2 -i ž (ī)
1. knjiž. brezbrižnost, ravnodušnost: kazal je nebrižnost do vsega
2. zastar. brezskrbnost: mladostna nebrižnost
SSKJ²
nebròj prisl. (ȍ)
zastar. zelo veliko: nebroj možnosti, poti
SSKJ²
nebrójen -jna -o prid. (ọ̑)
zastar. številen, zelo velik: nebrojna množica / nebrojne luči mesta / na vesti je imel nebrojne sleparije
SSKJ²
nèbrúšen -a -o prid. (ȅ-ú)
ki ni brušen, ni obdelan: nebrušeni dragi kamni / nebrušeno steklo
SSKJ²
nèbŕzdan -a -o prid. (ȅ-r̄)
1. knjiž. ki se ne obvladuje, ne zadržuje: nebrzdan človek; nebrzdana množica je pritiskala k vratom / nebrzdana domišljija, moč / nebrzdane besede, kretnje / vsi so vedeli za njegovo nebrzdano življenje razuzdano, razvratno
2. ekspr. neugnan, razposajen: nebrzdan otrok / vesela, nebrzdana mladost
3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: zgrabila ga je nebrzdana jeza; ljubil jo je z nebrzdano strastjo
    nèbŕzdano prisl.:
    nebrzdano jokati
SSKJ²
nèbŕzdanec -nca m (ȅ-r̄)
ekspr. neugnan, razposajen človek, zlasti otrok: mladi nebrzdanci
SSKJ²
nèbŕzdanka -e ž (ȅ-r̄)
ekspr. neugnana, razposajena deklica: mlade nebrzdanke
SSKJ²
nèbŕzdanost -i ž (ȅ-r̄)
knjiž. lastnost, značilnost nebrzdanega človeka: s svojo nebrzdanostjo si je nakopala veliko težav / nebrzdanost čustev, domišljije / spolna nebrzdanost / ekspr. nebrzdanost otrok
SSKJ²
nèbúden -dna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
ekspr. nepazljiv, neskrben1: bili so nebudni, zato je prišlo do nesreče
SSKJ²
nèbúdnost -i ž (ȅ-ú)
ekspr. nepazljivost, neskrbnost1: to se je zgodilo zaradi njihove nebudnosti; politična nebudnost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nébula -e ž (ẹ̑)
astron. velika količina, množina plinov in prašnih delcev v prostoru med zvezdami; meglica: nebula v Orionu
SSKJ²
nebuláren -rna -o prid. (ȃ)
astron., v zvezi nebularna hipoteza hipoteza, da je osončje nastalo iz vrteče se meglice:
SSKJ²
nebulózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. nejasen, zmeden: širiti nebulozne ideje
SSKJ²
nècél -a -o [neceu̯] prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́)
ekspr. ki mu nekoliko manjka do celote, celosti: na vrh so prišli v necelih treh urah; knjiga je izšla necelo leto pred njegovo smrtjo
SSKJ²
nècenzuríran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni cenzuriran: necenzuriran članek, govor / necenzurirana pisma
SSKJ²
nècépljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni cepljen: necepljena drevesa / pri necepljenih otrocih je nevarnost okužbe večja
SSKJ²
nècerkvén -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni cerkven: necerkveni obredi; necerkvena pesem, umetnost
SSKJ²
nècíljen -jna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki nima natančno določenega cilja: neciljno razdeljevanje denarja / neciljni organizem organizem, ki ni tisti, zaradi katerega je bil uporabljen pesticid
SSKJ²
nècivilizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni civiliziran: necivilizirani kraji; necivilizirana dežela; necivilizirana ljudstva / ekspr. to je popolnoma neciviliziran človek
SSKJ²
nècvétnica -e ž (ȅ-ẹ̑)
nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi: cvetnice in necvetnice
SSKJ²
nečák -a m (á)
sin brata ali sestre: ima dva nečaka in nečakinjo
SSKJ²
nečákinja -e ž (á)
hči brata ali sestre: njegova nečakinja se je že poročila
SSKJ²
nečàs -ása m (ȁ á)
zastar., v zvezi v nečas ob nepravem, neprimernem času: govoriti, oglasiti se, priti v nečas
SSKJ²
nèčasôven -vna -o prid. (ȅ-ō)
knjiž. ki ni časoven: nečasovna razvrstitev dogodkov / umetnikova nečasovna dela nadčasovna
SSKJ²
nečást -í ž (ȃ)
knjiž. omalovaževanje, podcenjevanje: težko je prenašal nečast in prezir
// evfem. sramota: delati komu nečast; spraviti koga v nečast
SSKJ²
nèčásten1 -tna -o prid. (ȅ-á)
nav. ekspr. ki ni časten: v njenih očeh je bila to nečastna poteza
    nèčástno prisl.:
    nečastno ravnati
SSKJ²
nečásten2 -tna -o prid. (á)
1. evfem. sramoten: nečastna afera, zadeva; storiti nečastno dejanje
2. zastar. ničvreden, malovreden: nečasten človek
SSKJ²
nečástnež -a m (ȃ)
zastar. ničvreden, malovreden človek: veljal je za nečastneža
SSKJ²
nečástnost -i ž (á)
nav. ekspr. lastnost, značilnost nečastnega: ni spoznal nečastnosti svojega dejanja
SSKJ²
nečéd -i ž (ẹ̑)
star. ničvreden, malovreden človek: možakar je prava nečed / kot psovka molči, nečed ti grda
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèčéden1 -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
nav. ekspr. ki nima lepega, estetskega videza: nima nečednega obraza; dekle ni ravno nečedno
SSKJ²
nečéden2 -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
1. knjiž. ničvreden, malovreden: ogibaj se ga, nečeden človek je / ukvarja se z nečednim poslom
2. evfem. umazan, zanemarjen: miza je pogrnjena z nečednim prtom; živi v zapuščeni, nečedni hiši
● knjiž. govori nečedne besede govori nespodobno, neprimerno; star. tisto nečedno bolezen je dobil spolno bolezen
    nečédno prisl.:
    nečedno govoriti, ravnati
SSKJ²
nečédnež -a m (ẹ̑)
knjiž., ekspr. ničvreden, malovreden človek: kaj takega lahko stori le kak nečednež / kot psovka ne smej se mi, nečednež
SSKJ²
nečédnik -a m (ẹ̑)
knjiž., ekspr. ničvreden, malovreden človek: reci mu, naj se ne druži s tem nečednikom
SSKJ²
nečédnost -i ž (ẹ́)
knjiž., ekspr. ničvredno, malovredno dejanje: počenjati nečednosti; marsikatere nečednosti je kriv alkohol / govori nečednosti
// lastnost ničvrednega, malovrednega človeka: njegova nečednost presega že vse meje
SSKJ²
nèčesán -a -o prid. (ȅ-á)
knjiž. nepočesan: razmršeni, nečesani lasje
SSKJ²
nečímrn -a -o prid. (ī)
1. ki si prizadeva vzbuditi občudovanje, pozornost: nečimrn mladenič; tako je nečimrna, da se večkrat na dan preobleče / nečimrno vedenje
2. star. ničvreden, ničev: skrb za nečimrne stvari
SSKJ²
nečímrnež -a m (ȋ)
ekspr. nečimrn človek: to je domišljavec, nečimrnež
SSKJ²
nečímrnica -e ž (ȋ)
ekspr. nečimrna ženska: kakšna nečimrnica je
SSKJ²
nečímrnik -a m (ȋ)
ekspr. nečimrn človek: imajo ga za nečimrnika
SSKJ²
nečímrnost -i ž (ī)
lastnost, značilnost nečimrnega človeka: prizadeta je bila njegova nečimrnost / ekspr. prava ženska nečimrnost / pooseb. ti nečimrnost nečimrna
SSKJ²
nèčíst1 -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-ī)
1. ki ni (popolnoma) čist: jesti z nečistimi rokami; nečista skodelica; nečiste ulice / nečist mestni zrak / zelo nečisto kožo ima z izpuščaji in pegami / nečista rudnina s primesmi / nečista pasma
// ekspr. umazan, zanemarjen: otroci so lačni in nečisti; živi v majhni, nečisti sobi
2. nav. ekspr. slab, nepošten: nečist značaj / ukvarja se z nečistimi posli
● šport. žarg. nečisti boks boksarski dvoboj, ki ni v skladu s pravili tekmovanja; imata še nečiste račune nista še poravnala medsebojnih navzkrižij; imata še medsebojne obveznosti; star. nečista teža bruto teža
♦ kem. kemično nečista snov; lit. nečista rima rima, pri kateri se vokali ne ujemajo glede dolžine in širine
SSKJ²
nečíst2 -a -o prid. (ȋ ī)
1. v krščanskem okolju ki glede spolnosti ni v skladu z moralnimi načeli: nečiste misli; nečisto dejanje, ravnanje / nečista ljubezen
2. v nekaterih religijah ki je zaradi svojega dela in položaja v družbi brez določenih pravic: ni smel govoriti z njim, ker je nečist
● nečista žival v muslimanskem in judovskem okolju žival, katere meso je prepovedano uživati
    nečísto prisl.:
    nečisto živeti
SSKJ²
nečístnica -e ž (ȋ)
star. vlačuga, prostitutka: nečistnica je bila; hodi k nečistnicam
SSKJ²
nečístnik -a m (ȋ)
star. ničvreden, malovreden človek: pijanci in nečistniki / razbrzdanec je in nečistnik vlačugar
SSKJ²
nečístništvo -a s (ȋ)
v krščanskem okolju nečisto dejanje ali ravnanje: očitali so mu nečistništvo
SSKJ²
nèčistôča -e ž (ȅ-ó)
1. ekspr. umazanija: le kako more živeti v taki nečistoči
2. nav. mn., metal. primesi v kaki snovi: nečistoče v kovinah, litinah, plinih
SSKJ²
nèčístost1 -i ž (ȅ-ī)
lastnost, značilnost nèčístega: nečistost rudnin / stilna nečistost drame
SSKJ²
nečístost2 -i ž (ī)
v krščanskem okolju nečisto dejanje ali ravnanje: storiti nečistost
SSKJ²
nèčistôta -e ž (ȅ-ó)
kar je nasprotno, drugačno od čistote: nečistota kemikalij; nečistota semena
♦ elektr. nečistote v polprevodnikih primesi, dodane za dosego določene lastnosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nečistovánje -a s (ȃ)
glagolnik od nečistovati: posledice nečistovanja in nezmernosti / z nečistovanjem si je služila kruh z vlačugarstvom, s prostitucijo
♦ pravn., nekdaj protipravno dejanje, ki zelo žali občutek sramu ali spolne morale
SSKJ²
nečistováti -újem nedov. (á ȗ)
v krščanskem okolju glede spolnosti ne ravnati, ne živeti v skladu z moralnimi načeli: sram jo je bilo priznati, da je nečistovala
SSKJ²
nèčitljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da brati: podpis je nečitljiv; nekatere strani v knjigi so že tako obledele, da so nečitljive / ekspr. ima zelo nečitljivo pisavo
SSKJ²
nèčitljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nečitljivega: nečitljivost podpisa / ekspr. nečitljivost pisave
SSKJ²
nečké in nečkè in nèčke nèčk [nəčke] ž mn., rod. tudi nečák (ẹ̑ ə̏; ȅ ə̏; ə̄ ə̏)
etn. podolgovata plitva posoda iz enega kosa lesa, zlasti za mesenje: mesiti testo v nečkah; plati žito v nečkah / otroka je položila kar v nečke
SSKJ²
nèčlán -a m (ȅ-ȃ)
kdor ni član: nečlani nimajo pravice glasovanja; na sestanek so povabili člane in nečlane
SSKJ²
nèčlánica -e ž (ȅ-ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki ni članica: nečlanica kluba; nečlanica Nata; državljani nečlanic Evropske unije; kotizacija za nečlanice; sodelovanje, sporazum, trgovina z nečlanicami / država nečlanica
SSKJ²
nèčlánstvo -a s (ȅ-ȃ)
dejstvo, da kdo ni član organizacije ali društva: nečlanstvo v politični stranki, sindikatu
SSKJ²
nèčlénar -ja m (ȅ-ẹ̑)
nav. mn., zool. živali, katerih telo ni sestavljeno iz členov, Ameria:
SSKJ²
nèčlénast -a -o prid. (ȅ-ẹ̄)
ki ni členast: nečlenasta cev / nečlenasta žival
SSKJ²
nèčlovéčnost -i ž (ȅ-ẹ́)
ekspr. lastnost človeka, ki nima, ne kaže pozitivnih moralnih lastnosti: razkril je svojo nečlovečnost / nečlovečnost nacističnega režima
SSKJ²
nèčlôvek -éka m ed. in dv. (ȅ-ó ȅ-ẹ́)
ekspr. kdor nima, ne kaže pozitivnih moralnih lastnosti: v njegovi poeziji si stojita nasproti človek in nečlovek; spreminjati se v nečloveka; divjanje nečloveka; prim. neljudje
SSKJ²
nèčlovéški -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
1. ki ni človeški: nečloveška bitja / ekspr.: s kaznjenci je bil zelo nečloveški; to so nečloveške zahteve; nečloveško ravnanje
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: od nečloveškega napora je že čisto oslabel; trpeti nečloveške muke, strahote; zaslišali so nečloveško vpitje / živi v nečloveških razmerah zelo slabih
    nèčlovéško prisl.:
    nečloveško so ga pretepli; nečloveško ravnati s kom; nečloveško se vesti
SSKJ²
nèčlovéškost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost nečloveškega: v težkih razmerah se človeškost spreminja v nečloveškost / ekspr.: vsi so obsojali nečloveškost njegovega ravnanja; s tem dejanjem je razkril svojo nečloveškost
SSKJ²
nèčlovéštvo -a s (ȅ-ẹ̑)
knjiž. nečlovečnost, nečloveškost: veliko je pretrpela zaradi njegovega nečloveštva
SSKJ²
nèčŕtan -a -o prid. (ȅ-r̄)
nasproten, drugačen od črtanega: nečrtan(i) papir, zvezek
SSKJ²
nèčúten1 -tna -o prid. (ȅ-ū)
knjiž. ki se ne nanaša na človekovo erotičnost, telesnost: njegova poezija je izrazito nečutna
● knjiž. človekov nečutni svet pojmovni, miselni
SSKJ²
nèčúten2 -tna -o prid. (ȅ-ú)
knjiž. nezaznaven, neopazen: nečutno nasprotje / nečuten utrip
SSKJ²
nečúven -a -o prid. (ȗ)
zastar. nenavaden, izreden: godile so se nečuvene reči / nečuven uspeh
// zelo velik, hud: nečuvena krivica, sramota
    nečúveno prisl.:
    nečuveno lep pogled
SSKJ²
nèdáleč tudi nè dáleč prisl. (ȅ-á)
izraža majhno razdaljo; blizu1: nedaleč šumi reka; hiša je nedaleč nad cesto; letališče je nedaleč od mesta / mladost je nedaleč za nami
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèdáljen -jna -o prid. (ȅ-ā)
knjiž. bližnji2: prišel je iz nedaljnega kraja; nedaljna soseda / nedaljna prihodnost
SSKJ²
nèdatíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni datiran: nedatirano pismo
SSKJ²
nèdáven -vna -o prid. (ȅ-á)
časovno malo odmaknjen (v preteklost): nedavni časi / nedavna preteklost bližnja / star. do nedavnega časa sta bila prijatelja do pred kratkim
    nèdávno prisl.:
    sporazum so nedavno podpisali / nedavno (tega) sem ga obiskal pred kratkim; sam.: do nedavnega je bil zdrav; odločba je še pred nedavnim veljala
SSKJ²
nèdéden -dna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
ki ni deden: nededna posest / nededne bolezni
♦ biol. nededna sprememba nededna lastnost, ki nastane pod vplivom okolja
SSKJ²
nèdejánje -a s (ȅ-ȃ)
nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od dejanja: kritično pregledati svoja dejanja in nedejanja
SSKJ²
nèdejáven -vna -o prid. (ȅ-ā)
ki mu manjka dejavnosti: dejavni in nedejavni člani društva; nedejaven človek / pri tej stvari je imel nedejavno vlogo opazovalca
SSKJ²
nèdejávnost -i ž (ȅ-ā)
lastnost nedejavnega človeka: s svojo nedejavnostjo si ni pridobil ugleda / osamljenost ga je privedla do nedejavnosti
SSKJ²
nèdélavec -vca m (ȅ-ẹ́)
kdor ni delavec: gibanju so se pridružili tudi nedelavci / ekspr. ne gre, da bi dobri delavci preživljali s svojim delom tudi nedelavce nedelavne ljudi
SSKJ²
nèdélaven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki mu manjka delavnosti, prizadevnosti: nedelaven človek / nedelavne odbornike so zamenjali z drugimi
SSKJ²
nèdélavnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost nedelavnega človeka: njegovo nedelavnost je opravičevala z bolehnostjo / brezbrižnost in nedelavnost
SSKJ²
nèdelikáten -tna -o prid.(ȅ-ȃ)
ki ni delikaten: položaj je nedelikaten; zastavil mu je nekaj nedelikatnih vprašanj / nedelikaten človek / uporablja nedelikatne besede
    nèdelikátno prisl.:
    nedelikatno pripovedovati
SSKJ²
nèdelikátnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nedelikatnega: nedelikatnost vprašanja / nedelikatnost njegovega vedenja
SSKJ²
nedélja -e ž (ẹ́)
sedmi dan v tednu, namenjen zlasti oddihu: jutri bo nedelja; ob nedeljah in praznikih je odhajal v planine; proslava bo v nedeljo, 9. februarja; v nedeljo zjutraj bom odšel na pot; vsako nedeljo pride na obisk; zadnja nedelja v mesecu / danes je lepa sončna nedelja
// ekspr. dan, ki je po čem tak kot nedelja: doma je bil zanj vsak dan nedelja
● nar. lepa nedelja žegnanje, proščenje; star. sedem nedelj star otrok tednov; ni vsak dan nedelja človek (pri delu) nima vedno uspeha; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka
♦ etn. Martinova nedelja nedelja 11. novembra ali prva po njem; pustna ali debela nedelja nedelja pred pustnim torkom; rel. bela nedelja prva nedelja po veliki noči; cvetna nedelja zadnja nedelja pred veliko nočjo
SSKJ²
nèdeljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
1. ki ni deljen: posestvo je ostalo nedeljeno / nedeljena zavesa / nedeljeni delovni čas delovni čas samo dopoldne ali popoldne
2. publ. enoten, soglasen: vsi udeleženci so bili nedeljenega mnenja / s svojimi ilustracijami si je pridobila nedeljene simpatije najmlajših
♦ bot. nedeljeni list cel(i) list; šol. nedeljeni pouk pouk istih učencev samo dopoldne ali popoldne
SSKJ²
nèdeljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da, ne sme deliti: nedeljiva celota, enota; nedeljivo ozemlje
♦ mat. nedeljivo število število, ki se ne da brez ostanka deliti s kakim drugim številom
SSKJ²
nèdeljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nedeljivega: nedeljivost celote, snovi; nedeljivost ozemlja, posestva
SSKJ²
nedéljnik -a m (ẹ̑)
rel. kdor se redno udeležuje nedeljske maše:
SSKJ²
nedéljski -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na nedeljo: nedeljsko jutro / nedeljski izlet, oddih / nedeljska izdaja časopisa; nedeljska obleka / šalj. nedeljski lovec neizkušen, nespreten; ekspr. nedeljski planinec, voznik
♦ astron. nedeljska črka črka izmed prvih sedmih črk latinske abecede, ki pove, na kateri datum pride prva nedelja v letu; rel. nedeljska maša; šol. nedeljska šola v 19. stoletju šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole
2. prazničen: vas je bila vsa nedeljska / vsi so nedeljske volje
SSKJ²
nèdélo -a s (ȅ-ẹ́)
nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od dela: duševno delo in nedelo / od nedela ne more biti utrujen / za nedelo ga ne bodo nikjer plačevali
// knjiž. nedelavnost, neprizadevnost: daleč naokrog je bil znan po svojem nedelu
SSKJ²
nèdéloven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni deloven: nedelovna obleka / nedelovni čas čas, v katerem se ne dela
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèdemokrátičen -čna -o prid. (ȅ-á)
ki ni demokratičen: nedemokratična država; nedemokratična ureditev / nedemokratičen ukrep
SSKJ²
nèdemokrátičnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nedemokratičnega: nedemokratičnost ukrepa / nedemokratičnost v načinu vodenja
SSKJ²
nèdenáren -rna -o prid. (ȅ-ā)
nasproten, drugačen od denarnega: nedenarne potrebe, skrbi
♦ ekon. nedenarna obratna sredstva
SSKJ²
nederlandístika -e ž (í)
veda o nizozemskem jeziku in književnosti: oddelek za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko
SSKJ²
nèdeterminíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni determiniran: zgodovinsko nedeterminiran pojav / nedeterminirano mišljenje
SSKJ²
nèdialéktičen -čna -o prid.(ȅ-ẹ́)
ki ni dialektičen: nedialektična razlaga pojava / nedialektično mišljenje; nedialektično pojmovanje jezika
    nèdialéktično prisl.:
    nedialektično obravnavati, presojati
SSKJ²
nédičevec -vca m (ẹ̑)
privrženec srbskega protirevolucionarnega politika Milana Nedića: propaganda nedičevcev
// med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih enot Milana Nedića: spopad partizanov z Nemci in nedičevci
SSKJ²
nèdiferencíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni diferenciran: nediferencirana družba / nediferenciran besedni zaklad
♦ biol. nediferencirana citoplazma citoplazma, katere sestavine šele nastajajo in še nimajo svoje dokončne podobe
SSKJ²
nèdiplomátski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni diplomatski: nediplomatski stiki
● ekspr. naredil je skrajno nediplomatsko potezo ravnal je neprimerno, okoliščinam neustrezno
SSKJ²
nèdiplomíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki (še) ni diplomiral: nediplomiran pravnik je
SSKJ²
nèdisciplína -e ž (ȅ-ȋ)
kar je nasprotno, drugačno od discipline: v razredu je velika nedisciplina; delovna, poslovna, prometna nedisciplina; nedisciplina članov / službo je moral pustiti zaradi nediscipline
SSKJ²
nèdiscipliníran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni discipliniran, se ne podreja disciplini: malomaren, nediscipliniran delavec / nedisciplinirani tekmovalci, učenci; nesrečo je zakrivil nediscipliniran voznik / nedisciplinirano ravnanje, vedenje
SSKJ²
nèdiscipliníranec -nca m (ȅ-ȋ)
ekspr. nediscipliniran človek: težko je delati s takimi nediscipliniranci
SSKJ²
nèdiscipliníranost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nediscipliniranega človeka: nediscipliniranost tekmovalcev, učencev; nediscipliniranost pri delu / presenetila jih je njegova nediscipliniranost
SSKJ²
nèdiskréten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki mu manjka diskretnosti, obzirnosti: nediskreten človek; nisem hotel biti nediskreten, a to sem jim moral povedati / nediskretna izpoved
SSKJ²
nèdiskrétnost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost nediskretnega človeka: zaradi svoje nediskretnosti v družbi ni bil zaželen / o stvari je govoril z veliko nediskretnostjo
SSKJ²
nèdišèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
ki ne diši, ne oddaja vonja: nedišeče rastline
SSKJ²
nèdóber -dôbra -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ó)
nav. ekspr. ki mu manjka dobrote, dobrosrčnosti: druži se z nedobrimi otroki / oči so nenadoma dobile nedober izraz; obšla so ga nedobra čustva
// evfem. slab: zrak je tu nedober / dekle je na nedobrem glasu
SSKJ²
nèdobrodôšel -šla -o [nedobrodošəu̯] prid. (ȅ-ó)
ki ni dobrodošel: nedobrodošel gost / ekspr. iz njegovega pozdrava je razbral, da ni ravno nedobrodošel je dobrodošel / knjiž. nedobrodošel dogodek, pojav nezaželen, neprijeten
SSKJ²
nèdobrohôten -tna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō)
ki mu manjka dobrohotnosti: ne zanašaj se nanj, nedobrohoten človek je / nedobrohotna pripomba
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèdodélan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni dodelan, ni izdelan: nedodelan načrt; nedodelana hiša / ekspr. nedodelana osebnost
SSKJ²
nèdodélanost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost nedodelanega: nedodelanost osnutka, predloga / nedodelanost umetniške stvaritve
SSKJ²
nèdoganljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. ki se ne da dognati: stvar je nedoganljiva; nedoganljiva dejstva
// nerazumljiv, nedojemljiv: njegova poezija nam je precej nedoganljiva
SSKJ²
nèdoganljívost -i ž (ȅ-í)
knjiž. lastnost, značilnost nedoganljivega: nedoganljivost resnice / nedoganljivost umetnine
SSKJ²
nèdoglèd -éda m (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
1. knjiž., zastar. oddaljenost, v kateri postane kaj nevidno: gledal je za čolnom, dokler mu ni izginil v nedogledu
2. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi v nedogled izraža veliko
a) krajevno oddaljenost: voda sega v nedogled; ravnina se širi v nedogled
b) časovno oddaljenost: v nedogled te ne bo čakala; v nedogled odlašati rešitev / izpraševanje se vleče v nedogled
SSKJ²
nèdogléden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž., ekspr.
1. s pogledom nedosegljiv: nedogledni otoki / nedogledna ravnina; široko, nedogledno morje / nedogledna prihodnost daljna
2. daljnosežen: veliki, nedogledni načrti; to bo imelo nedogledne posledice
SSKJ²
nèdoglédnost -i ž (ȅ-ẹ́)
knjiž., ekspr. lastnost, značilnost nedoglednega: nedoglednost ravnine / delati načrte v nedoglednost
SSKJ²
nèdogmátičen -čna -o prid. (ȅ-á)
ki ni dogmatičen: nedogmatična definicija / ekspr. nedogmatično ocenjevanje in vrednotenje
SSKJ²
nèdognán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni dognan: nedognana resnica / to je še nedognana skrivnost / knjiž. jezikovno nedognano delo / star. nedognane kupčije
♦ pravn. nedognana krivda
SSKJ²
nèdognánost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nedognanega: nedognanost in spornost njegove trditve jih je vznemirila / knjiž. idejna, jezikovna nedognanost romana
SSKJ²
nèdogôrel -éla -o [nedogoreu̯] prid. (ȅ-ó ȅ-ẹ́)
ki ni dogorel, ni popolnoma zgorel: v peči so se kadila nedogorela polena / ugasnil je še nedogorelo cigareto
SSKJ²
nèdogotovljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
zastar. nedodelan, nedokončan: nedogotovljena hiša; nedogotovljena slika
SSKJ²
nèdogovorjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni dogovorjen, ni povedan do konca: nedogovorjen govor / med njima je ostalo še precej nedogovorjenih besed in misli
SSKJ²
nèdograjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni dograjen, ni zgrajen: nedograjen jez; nedograjena cesta, stavba / knjiž. oblikovno nedograjen tekst; pren. nedograjena podoba sveta, življenja
SSKJ²
nèdograjênost -i ž (ȅ-é)
knjiž. nepopolnost, neizdelanost: v mnogih scenah in likih se kaže nedograjenost; organizacijska nedograjenost sistema
SSKJ²
nèdohránjen -a -o prid. (ȅ-ā)
premalo, preslabo hranjen; podhranjen: ta okrevališča so namenjena predvsem nedohranjenim otrokom / nedohranjen in izčrpan je
SSKJ²
nèdohránjenost -i ž (ȅ-ā)
lastnost, značilnost nedohranjenega; podhranjenost: beljakovinska, rudninska nedohranjenost; nedohranjenost prebivalstva / bolezen je posledica njegove nedohranjenosti
SSKJ²
nèdojéden -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni dojeden, ni pojeden: nedojeden kos kruha; nedojedeno jabolko
SSKJ²
nèdojemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da dojeti: nedojemljiva poezija; nedojemljiva stvar / knjiž., ekspr. preleteti nedojemljive daljave zelo velike
SSKJ²
nèdojemljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nedojemljivega: nedojemljivost njegove poezije je bralce odbijala
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèdojéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
knjiž. nedojemljiv: nedojetna ironija, poezija
SSKJ²
nèdojétnost -i ž (ȅ-ẹ́)
knjiž. nedojemljivost: nedojetnost poezije
SSKJ²
nèdokajèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni dokajen, ni pokajen: z nejevoljno kretnjo je vrgel nedokajeno cigareto v pepelnik
SSKJ²
nèdokázan -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni dokazan: nedokazana trditev / to so nedokazane govorice
SSKJ²
nèdokazljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da dokazati: nedokazljiva domneva, trditev
SSKJ²
nèdokončán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni dokončan: v ateljeju je imel več nedokončanih portretov; članek je ostal nedokončan; nedokončane partije šaha / nedokončana srednja šola / pog. nedokončan gimnazijec dijak, ki ni dokončal gimnazije
♦ ekon. nedokončana proizvodnja proizvodi v nastajanju
// ekspr. nedozorel, nezrel: fant je še precej neokleščen in nedokončan
SSKJ²
nèdokončánost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nedokončanega: nedokončanost dramskega dela; nedokončanost portretov
SSKJ²
nèdokumentíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni dokumentiran: nedokumentirani podatki, predlogi
SSKJ²
nedoléten -tna -o prid. (ẹ̑)
mladoleten: skrb za nedoletne otroke; ima še nedoletnega sina
SSKJ²
nedolétnica -e ž (ẹ̑)
mladoletnica: nedoletniki in nedoletnice
SSKJ²
nedolétnik -a m (ẹ̑)
mladoletnik: vzgoja nedoletnikov
SSKJ²
nedolétnost -i ž (ẹ̑)
mladoletnost: sodišče je upoštevalo prestopnikovo nedoletnost
SSKJ²
nèdôlg -a -o [nedou̯g-] prid. (ȅ-ȏ ȅ-ó)
ekspr. ki ni zelo dolg, ni dolgotrajen: po nedolgi vožnji so se ustavili v majhnem, prijetnem mestu / v svojem nedolgem življenju ni imel dosti lepega
SSKJ²
nèdôlgo tudi nè dôlgo [nedou̯go] prisl. (ȅ-ó)
knjiž. malo, nekoliko (časa): nedolgo potem se je preselil; nedolgo po začetku predstave; nedolgo pred smrtjo / čez nedolgo časa smo pristali / nedolgo od tega je živel tukaj pred kratkim
SSKJ²
nèdolóčen1 -a -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni določen: nedoločen rok plačila; datum sestanka je še nedoločen / časovno nedoločen pojav / nedoločena krvna skupina / skleniti delovno razmerje za nedoločen čas brez omejitve, za stalno / obleka nedoločene barve nedoločljive
♦ mat. nedoločeni integral integral s spremenljivo zgornjo mejo
SSKJ²
nèdolóčen2 -čna -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni določen, ni jasen: dal mu je nedoločen odgovor; nedoločne izjave / sence nedoločnih oblik / obleka nedoločne barve nedoločljive
♦ jezikosl. nedoločni zaimek zaimek, ki ne kaže določno na predmetnost; nedoločna glagolska oblika neosebna glagolska oblika; nedoločna oblika pridevnika oblika kakovostnega pridevnika, ki označuje še neomenjeno, neznano lastnost
SSKJ²
nèdolóčenost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nedoločenega: zaradi nedoločenosti roka se je delo zavleklo
♦ fiz. načelo nedoločenosti načelo, po katerem ni mogoče hkrati natančno določiti lege in hitrosti elektrona, atoma
SSKJ²
nèdoločljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da določiti: zgodovinsko nedoločljiv pojav / predmet nedoločljive barve
SSKJ²
nèdoločljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nedoločljivega: nedoločljivost pojavov
SSKJ²
nèdolóčnik -a m (ȅ-ọ̄)
jezikosl. glagolska oblika, navadno s končnico -ti ali -či: nedoločnik in namenilnik / dolgi nedoločnik na -ti ali -či; kratki nedoločnik na -t ali -č
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèdolóčniški -a -o prid. (ȅ-ọ̄)
nanašajoč se na nedoločnik: nedoločniška osnova, pripona / nedoločniška konstrukcija v nekaterih jezikih zveza osebka ali predmeta z nedoločnikom kot povedkom
SSKJ²
nèdolóčnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nedoločnega: nedoločnost njegovih izjav
SSKJ²
nedôlžen -žna -o [nedou̯žən] prid., nedôlžnejši (ȏ)
1. ki nima krivde, ni kriv: obdolžili so ga, izkazalo pa se je, da je nedolžen; nav. ekspr.: ubijanje nedolžnih ljudi v vojnah; pri tej stvari sem popolnoma nedolžen / ekspr. zlaže se ti z najbolj nedolžnim obrazom / ekspr. zakaj pobijaš nedolžne ptičke
● ekspr. nedolžna kri vpije po maščevanju po nedolžnem umorjene(ga) je treba maščevati
2. v krščanskem okolju ki je zaradi otroštva, mladosti (še) čist, nepokvarjen: veselo čebljanje nedolžnega dečka; pohujševati nedolžne otroke / nedolžna ljubezen / ekspr. nedolžno oko, srce
// vznes. ki je simbol nedolžnosti: nedolžna bela lilija
3. ekspr. ki še ni imel spolnih odnosov: je še nedolžna; nedolžno dekle
4. ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nedolžen prehlad, prepir; poškodba ni tako nedolžna / nedolžna satira / vino je precej nedolžno lahko
    nedôlžno prisl.:
    ali so vas res zaprli, je vprašal nedolžno; pogledati nedolžno kot otrok
    nedôlžni -a -o sam.:
    ne delaj se nedolžnega; po nedolžnem obsojen
SSKJ²
nedôlžnež -a [nedou̯žnež-] m (ȏ)
ekspr. nedolžen človek: po krivem obsojen nedolžnež / delal se je nedolžneža, zdaj smo pa izvedeli o njem čudne reči
SSKJ²
nedôlžnica -e [nedou̯žnica] ž (ȏ)
knjiž. devica: ta je še nedolžnica
SSKJ²
nedôlžnik -a [nedou̯žnik] m (ȏ)
knjiž. nedolžen človek: obsodili so nedolžnika / ne delaj se takega nedolžnika
SSKJ²
nedôlžnost -i [nedou̯žnost] ž (ȏ)
lastnost, stanje nedolžnega človeka: dokazati svojo nedolžnost pri kakem dejanju; biti prepričan o njegovi nedolžnosti / nedolžnost otrok / lilija je simbol nedolžnosti / ekspr. dekletova nedolžnost / ekspr. izgubiti, vzeti nedolžnost
SSKJ²
nèdomàč -áča -e prid. (ȅ-ȁ ȅ-á)
ki ni domač: nedomač človek bi se temu čudil / nedomače besede / soba, v kateri so se zbrali, je bila hladna, nedomača
SSKJ²
nèdomačín -a m (ȅ-ȋ)
kdor ni domačin: na prireditev so povabili tudi nedomačine / v tistem času se je priselilo veliko nedomačinov
SSKJ²
nèdomáčnost -i ž (ȅ-á)
kar je nasprotno, drugačno od domačnosti: na razpoloženje je slabo vplivala nedomačnost okolja
SSKJ²
nèdomíseln -a -o [nedomisələn in nedomisəln] prid. (ȅ-ȋ)
ki mu manjka domiselnosti, izvirnosti: nedomiseln režiser; fant je nedomiseln / nedomiselna oprema knjige
SSKJ²
nèdomíselnost -i [nedomisəlnost] ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nedomiselnega človeka: osmešil se je zaradi svoje nedomiselnosti / nedomiselnost izvedbe, rešitve
SSKJ²
nèdomíšljen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni domišljen: njegove misli o tem vprašanju so nedomišljene / nedomišljena formulacija
SSKJ²
nèdomíšljenost -i ž (ȅ-ȋ)
značilnost nedomišljenega: nedomišljenost drame, vloge; nedomišljenost načrta
SSKJ²
nèdonôsen -sna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō)
ki ni donosen: nedonosno podjetje / izbral si je precej nedonosen poklic
♦ ekon. nedonosne površine površine, ki dajejo nizek donos
SSKJ²
nèdonôsnost -i ž (ȅ-ó)
značilnost nedonosnega: podjetje so zaradi nedonosnosti zaprli
SSKJ²
nèdonóšen -a -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni donošen: nedonošen otrok / nedonošeno jagnje; pren., knjiž. ta roman je nedonošeno delo
SSKJ²
nèdonóšenček -čka m (ȅ-ọ́)
nedonošen otrok: hraniti nedonošenčka; umrljivost nedonošenčkov se je znižala; pren., knjiž. romanu se vidi, da je nedonošenček
SSKJ²
nèdonóšenec -nca m (ȅ-ọ́)
knjiž. nedonošen otrok: oddelek za nedonošence
SSKJ²
nèdonóšenost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost nedonošenega: nedonošenost otroka lahko ob premajhni skrbi vpliva tudi na njegov razvoj; pren., knjiž. nedonošenost umetniškega dela
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèdopísan -a -o prid. (ȅ-í)
knjiž. nedokončan: nedopisana povest
SSKJ²
nèdopít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
knjiž. neizpit, nepopit: skodelica nedopitega čaja / miza je bila polna nedopitih kozarcev
SSKJ²
nèdopítan -a -o prid. (ȅ-ī)
ki ni dopitan: nedopitana živina
SSKJ²
nèdopovédan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
knjiž. nedorečen: njena misel je ostala nedopovedana
SSKJ²
nèdopovéden -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
knjiž. nedopovedljiv: nedopovedni občutki / ekspr. to je nedopovedna žalost
    nèdopovédno prisl.:
    nedopovedno lepa pokrajina
SSKJ²
nèdopovedljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da dopovedati, opisati: nedopovedljivo doživetje
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji: obšel ga je nedopovedljiv obup; nedopovedljiva žalost
    nèdopovedljívo prisl.:
    nedopovedljivo lep razgled
SSKJ²
nèdopústen -tna -o prid.(ȅ-ú)
ki ni dopusten, ni dovoljen: nedopustna konkurenca; nedopustno ravnanje; uporabljati nedopustna sredstva
    nèdopústno prisl.:
    nedopustno ravnati; nedopustno slab jezik
SSKJ²
nèdopustljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
nedopusten: uporabil je nedopustljiva sredstva
SSKJ²
nèdopústnost -i ž (ȅ-ú)
lastnost, značilnost nedopustnega: zavedal se je nedopustnosti svojega dejanja; nedopustnost uporabljenih sredstev je očitna
♦ pravn. nedopustnost kazenskega pregona
SSKJ²
nèdorásel -sla -o tudi nèdorástel -tla -o [nedorasəu̯; nedorastəu̯] prid. (ȅ-ā ȅ-á)
ki ni dorasel: nedorasli otroci; nedorasla žival; nedorasla dekleta / ekspr. za svoja leta je precej nedorasel / mladina je nalogam nedorasla jim ni kos
SSKJ²
nèdoráslost -i ž (ȅ-á)
stanje nedoraslega človeka: teži jo občutek slabosti in nedoraslosti / ekspr. nedoraslost organizacijskega vodstva / nedoraslost nalogam
SSKJ²
nèdorečèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni dorečen, ni povedan do konca: nedorečena beseda, misel / pogovor je ostal nedorečen / knjiž. nedorečena resnica; sam.: v njenih besedah je ostalo marsikaj nedorečenega
SSKJ²
nèdorečênost -i ž (ȅ-é)
lastnost, značilnost nedorečenega: nedorečenost izjav, misli / knjiž. nedorečenost literarnega dela
SSKJ²
nèdosánjan -a -o prid. (ȅ-á)
knjiž. ki ni dosanjan: vračati se v nedosanjane sanje
SSKJ²
nèdosegljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da doseči: nedosegljiv predmet / nedosegljivi cilji; sreča se mu je zdela nedosegljiva
● trenutno je nedosegljiv ni mogoče priti v stik z njim, govoriti z njim; ekspr. prva zbirka je že zdavnaj nedosegljiva razprodana
2. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: njegovi prevodi so nedosegljivi / v opisovanju značajev je pisatelj nedosegljiv
    nèdosegljívo prisl.:
    vse se mu je zdelo nedosegljivo daleč
SSKJ²
nèdosegljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nedosegljivega: nedosegljivost ciljev, sreče
SSKJ²
nèdoséžen1 -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni dosežen: nedoseženi cilji; nedosežen sporazum
SSKJ²
nèdoséžen2 -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
knjiž. nedosegljiv: nedosežen predmet / nedosežni cilji, vzori / njegovi prevodi so resnično nedosežni / nedosežen dramatik
    nèdoséžno prisl.:
    znal ga je nedosežno posnemati; kapniki nedosežno lepih oblik
SSKJ²
nèdoséžnost -i ž (ȅ-ẹ́)
knjiž. nedosegljivost: nedosežnost ciljev / zagledala se je v nedosežnost / odlašati v nedosežnost v nedogled
SSKJ²
nèdosléden -dna -o prid.(ȅ-ẹ̑)
ki ni dosleden: nedosleden človek; biti nedosleden pri svojem delu, v svojem prepričanju / nedosleden načrt, razvoj; nedosledna vzgoja
    nèdoslédno prisl.:
    posamezna obdobja umetnosti so nedosledno ocenjena
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèdoslédnež -a m (ȅ-ẹ̑)
ekspr. nedosleden človek: znan je kot nedoslednež
SSKJ²
nèdoslédnost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost nedoslednega človeka: očitati komu nedoslednost; učiteljeva nedoslednost pri vzgoji / nedoslednost mišljenja
SSKJ²
nèdospèl in nèdospél -éla -o [nedospeu̯] prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́)
ki ni dospel, ni prišel: nedospela pošiljka
♦ ekon., fin. nedospela menica menica, ki jo je treba plačati v določenem roku
SSKJ²
nèdospélost -i ž (ȅ-ẹ́)
stanje nedospelega: nedospelost pošiljke
♦ ekon., fin. nedospelost menice
SSKJ²
nedostájanje -a s (ā)
zastar. primanjkovanje; pomanjkanje: nedostajanje vode / nedostajanje znanja
SSKJ²
nedostájati -am nedov. (ā)
zastar. manjkati, primanjkovati: za tako trditev mu nedostaja dokazov
SSKJ²
nedostátek -tka m (ȃ)
zastar. pomanjkljivost: odpraviti nedostatke; delo je polno nedostatkov
// pomanjkanje, manjkanje: bolezen zaradi nedostatka vitaminov
SSKJ²
nedostáten -tna -o prid. (ā)
zastar. pomanjkljiv, nepopoln: nedostatni podatki; navodila so bila nedostatna
SSKJ²
nedostátnost -i ž (ā)
zastar. pomanjkljivost, nepopolnost: prikazali so nedostatnost take rešitve
SSKJ²
nèdostavljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da dostaviti: nedostavljiva pošiljka
SSKJ²
nèdostojánstven -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki mu manjka dostojanstvenosti, dostojanstva: nedostojanstven človek / ekspr. odšel je s prav nedostojanstveno naglico
SSKJ²
nèdostójen -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki mu manjka dostojnosti, vljudnosti: predrzen in nedostojen človek / nedostojni izrazi
SSKJ²
nèdostójnež -a m (ȅ-ọ̑)
ekspr. nedostojen človek: izogibal se je tistih predrznih nedostojnežev
SSKJ²
nèdostójnost -i ž (ȅ-ọ́)
nedostojno vedenje, ravnanje: s svojo nedostojnostjo je ustvarjal mučno razpoloženje / nedostojnost govorjenja
SSKJ²
nèdostópen tudi nèdostôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō)
1. ki ni dostopen: koča je bila zaradi visokega snega nedostopna; nedostopno zemljišče / potrebno gradivo mu je bilo nedostopno / nedostopne cene / jezik v razpravi je skoraj nedostopen / nedostopen je za vsak nasvet nedovzeten
2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti pri sporazumevanju, v stikih z ljudmi: zelo nedostopen človek je; postal je tog in nedostopen / nedostopen izraz na obrazu
SSKJ²
nèdostópnost tudi nèdostôpnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-ó)
lastnost, značilnost nedostopnega: nedostopnost zemljišča / nedostopnost listin, virov / njegova nedostopnost za kritiko mu ne bo v korist nedovzetnost / dekletova nedostopnost mu je jemala pogum
SSKJ²
nèdoštudíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni doštudiral: nedoštudiran sin / nedoštudiran pravnik
SSKJ²
nèdotakljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne sme odvzeti, zmanjšati: nedotakljiva lastnina / nedotakljivo ozemlje; pren. nedotakljiv vzor; vznes. nedotakljive svetinje
// ki se ne sme kratiti, omejevati: nedotakljive pravice; osebna svoboda je nedotakljiva
2. knjiž., ekspr. nedostopen, nepopustljiv: bila je hladna, nedotakljiva
3. pravn. ki ima pravico biti izvzet iz oblasti določenih zakonov: poslanci veljajo za nedotakljive / nedotakljivi arhivi
    nèdotakljívi -a -o sam.:
    brahmani in nedotakljivi v Indiji pripadniki najnižjega družbenega sloja, ki je zunaj sistema kast; v vsakem človeku je nekaj nedotakljivega
SSKJ²
nèdotakljívost -i ž (ȅ-í)
1. lastnost, značilnost nedotakljivega: nedotakljivost lastnine / ozemeljska nedotakljivost; nedotakljivost mej / nedotakljivost osebne svobode
2. pravn. pravica izvzetosti iz oblasti določenih zakonov: kršiti nedotakljivost / diplomatska nedotakljivost
SSKJ²
nèdotáknjen -a -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr.
1. ohranjen v prvotnem stanju: nedotaknjen sneg / nedotaknjena narava, zemlja
// navadno v povedni rabi ki je ostal v nespremenjenem položaju ali obliki: časopis je ležal nedotaknjen pred vrati; postelja je ostala nedotaknjena
2. ki mu od prvotnega obsega (še) nič ne manjka: ena od skrinj je še polna in nedotaknjena / kosilo je pustil nedotaknjeno na mizi
// ki ni poškodovan; cel: hiše so vse porušene, most pa je ostal nedotaknjen
● knjiž. nedotaknjen značaj čist; knjiž. nedotaknjeno dekle nedolžno
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèdotáknjenost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nedotaknjenega: varovati nedotaknjenost narave
● knjiž. dekliška nedotaknjenost nedolžnost
SSKJ²
nedotíka -e ž (ȋ)
bot. divja ali kulturna rastlina z rumenimi ali rdečimi cveti, Impatiens: drobnocvetna nedotika
SSKJ²
nèdoúmen -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
knjiž. nedoumljiv: nedoumne besede, misli / nedoumno sovraštvo, veselje
    nèdoúmno prisl.:
    nedoumno skrivnosten pojav
SSKJ²
nèdoumévanje -a s (ȅ-ẹ́)
knjiž. stanje brez doumevanja: začudenje se je stopnjevalo v nedoumevanje / nedoumevanje problema
SSKJ²
nèdoúmljen -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki ni doumljen: nedoumljeno bistvo vprašanja / nedoumljena umetniška osebnost
SSKJ²
nèdoumljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da doumeti: nedoumljive besede, misli / ekspr. nedoumljiva pota usode / ekspr. delal je z nedoumljivo vztrajnostjo zelo veliko
    nèdoumljívo prisl.:
    svet je bil zanj nedoumljivo velik
SSKJ²
nèdoumljívost -i ž (ȅ-í)
lastnost, značilnost nedoumljivega: nedoumljivost misli
SSKJ²
nèdoúmnost -i ž (ȅ-ú)
knjiž. nedoumljivost: nedoumnost misli
SSKJ²
nèdovóljen1 -a -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni dovoljen, ni dopusten: nedovoljene gradnje; voziti z nedovoljeno hitrostjo; uporabljati nedovoljena sredstva / njegovo pričevanje se spreminja v nedovoljeno podtikanje
SSKJ²
nèdovóljen2 -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
knjiž. nezadosten: nedovoljna prehrana
    nèdovóljno prisl.:
    nedovoljno oblečen
SSKJ²
nèdovŕšen1 -šna -o prid. (ȅ-ȓ)
jezikosl. ki (zlasti glede na sobesedilo) izraža trajanje, ponavljanje ali zgolj obstoj dejanja: nedovršni glagol / nedovršni sedanji čas
SSKJ²
nèdovršèn2 -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
knjiž. nedokončan, nedodelan: nedovršeno delo / nedovršen študij / vsebina ni v soglasju z nedovršeno obliko
SSKJ²
nèdovršênost -i ž (ȅ-é)
knjiž. nedokončanost, nedodelanost: zaradi nedovršenosti dela je težko izreči dokončno sodbo / nedovršenost oblike zmanjšuje vrednost pesmi
SSKJ²
nèdovŕšnik -a m (ȅ-ȓ)
jezikosl. glagol, ki (zlasti glede na sobesedilo) izraža trajanje, ponavljanje ali zgolj obstoj dejanja: dovršniki in nedovršniki
SSKJ²
nèdovŕšnost -i ž (ȅ-ȓ)
jezikosl. lastnost, značilnost nedovršnega: nedovršnost glagolov
SSKJ²
nèdovzéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
navadno v zvezi z za ki ni dovzeten: nedovzeten za glasbo, lepoto / za nasvete je nedovzeten / za bolezen je na srečo nedovzeten
SSKJ²
nèdovzétnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost nedovzetnega človeka: nedovzetnost za glasbo / nedovzetnost za nasvete
SSKJ²
nèdozídan -a -o prid. (ȅ-í)
ki ni dozidan, ni dokončan: nedozidana stavba
SSKJ²
nèdozôrel in nèdozorèl in nèdozorél -éla -o [nedozoreu̯] prid. (ȅ-ó ȅ-ẹ́; ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́)
ki ni dozorel, ni zrel: nedozorela pšenica, trava; nedozorelo sadje / nedozorel sir / duševno nedozorel človek / ekspr. nedozorelo literarno delo
SSKJ²
nèdozorélost -i ž (ȅ-ẹ́)
stanje nedozorelega: nedozorelost sadja / nedozorelost otrok ne more biti opravičilo za tako dejanje / politična nedozorelost meščanstva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèdoživét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni doživet, ni občuten: nedoživeti dogodki, vtisi; njegov odnos do opisovanih oseb je nedoživet / izumetničena, nedoživeta lirika
SSKJ²
nèdoživétost -i ž (ȅ-ẹ̑)
značilnost nedoživetega: nedoživetost umetniškega dela
SSKJ²
nèdožívljen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni doživljen, ni občuten: nedoživljena pesem / knjiž. doslej še nedoživljeno nasilje
SSKJ²
nédra -der s mn. (ẹ̑)
knjiž. (ženske) prsi: otroka je stiskala k nedrom; njena snežno bela nedra; ženska z razgaljenimi nedri; pren. gora je v svojih nedrih pokopala dva planinca
// prostor pod obleko na prsih: iz neder je potegnila denar; pismo je skrila v nedra
SSKJ²
nèdrág -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-á; v pomenu neljubȅ-ȃ)
ki ni drag: za vsakdanjo uporabo je kupila nedrage skodelice za kavo / nosi prstan z nedragim kamnom / ekspr. ta človek ji ni nedrag ji je drag
    nèdrágo in nèdragó prisl.:
    nedrago prodati; sam.: rad bi kupil kaj nedragega; knjiž. vrnil mu je nemilo za nedrago milo za drago
SSKJ²
nèdramátičen -čna -o prid. (ȅ-á)
nav. ekspr. ki ni dramatičen: nedramatični dogodki / zgodba je v glavnem nedramatična
SSKJ²
nèdramátičnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost nedramatičnega: nedramatičnost dogajanja / nedramatičnost zgodbe
SSKJ²
nédrc -a m (ẹ̑)
knjiž. modrček: biti brez nedrca
SSKJ²
nédrca -drc s mn. (ẹ̑)
ekspr. manjšalnica od nedra: dekliška nedrca
SSKJ²
nédrček -čka m (ẹ̑)
knjiž. modrček: izdelovati nedrčke in steznike; odpeti nedrček
SSKJ²
nédrje -a s (ẹ̑)
knjiž. (ženske) prsi: nedrje se ji je hitro dvigalo; belina njenega nedrja; pren. rudna bogastva v nedrjih zemlje
// prostor pod obleko na prsih: vzeti denar iz nedrja; vtakniti pismo v nedrje
SSKJ²
nèdrsèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
ki ne drsi: ohišje je obdano z nedrsečim materialom; čevlji z nedrsečim podplatom / obnovili so cestišče in ga preplastili z nedrsečim asfaltom; nedrseča keramika
SSKJ²
nèdružáben -bna -o prid.(ȅ-á ȅ-ā)
ki mu manjka družabnosti: to je izrazito nedružaben človek
    nèdružábno prisl.:
    nedružabno živeti
SSKJ²
nèdrúžben -a -o prid. (ȅ-ȗ)
knjiž. asocialen: neprilagojen, nedružben človek je / nedružbene težnje
SSKJ²
nèdržáven -vna -o prid. (ȅ-á)
ki ni državen: nedržavne ustanove / nedržavni gozdovi / nedržavni narod narod brez svoje države
SSKJ²
nèdúh -á m (ȅ-ȗ)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od duhá: boj umetniških ustvarjalcev z neduhom / sila neduha
SSKJ²
nèduhôven -vna -o prid. (ȅ-ō)
ki ni duhoven: telesni, neduhovni razvoj / neduhovna usmerjenost generacije
SSKJ²
nèduhovít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki mu manjka duhovitosti: njihov sosed je pust in neduhovit človek / ekspr. stresal je precej neduhovite šale
SSKJ²
nèduhôvnik -a m (ȅ-ó)
knjiž. vernik, ki ni duhovnik: duhovniki in neduhovniki
SSKJ²
nèdušèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni dušen: nedušen glas, smeh
♦ fiz. nedušeno nihanje nihanje, pri katerem se amplituda ne spreminja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèdvígnjen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
publ. ki ni dvignjen, ni prevzet: prodaja vstopnic in nedvignjenih rezervacij
SSKJ²
nèdvójben -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
zastar. nedvomen: nedvojbena resnica
    nèdvójbeno člen.:
    to ga nedvojbeno ne bo prepričalo
SSKJ²
nèdvómen -mna -o prid. (ȅ-ọ̄)
ki ne vzbuja dvoma, pomislekov: nedvomen dokaz; nedvomni znaki bolezni; nedvomna resnica / ekspr. čaka ga nedvomen uspeh / knjiž. pisateljeve biografske poteze v tej črtici so nedvomne očitne, jasne
    nèdvómno 
    1. prislov od nedvomen: nedvomno dokazati
    2. v členkovni rabi gotovo: novi ukrep bo nedvomno pripomogel k izboljšanju razmer; to je nedvomno velika skrb
SSKJ²
nèdvómnost -i ž (ȅ-ọ̄)
lastnost, značilnost nedvomnega: nedvomnost dokaza, resnice
SSKJ²
nèdvoúmen -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
1. ki ni dvoumen: nedvoumno besedilo; njegovo stališče je nedvoumno / nedvoumna ugotovitev
2. ekspr. očiten, jasen: nedvoumna nezvestoba
    nèdvoúmno prisl.:
    nedvoumno se izreči za kaj; nedvoumno odgovoriti
SSKJ²
nèdvoúmnost -i ž (ȅ-ú)
lastnost, značilnost nedvoumnega: nedvoumnost besedila
SSKJ²
nèedín -a -o prid. (ȅ-ȋ)
neenoten, nesoglasen: mnenja o tem so bila needina
SSKJ²
nèedínost -i ž (ȅ-ȋ)
neenotnost, nesoglasje: needinost mnenj / med njimi je bila velika needinost
SSKJ²
nèekonómičen -čna -o prid.(ȅ-ọ́)
ki ni ekonomičen: tak način dela je neekonomičen; neekonomična izraba toplote / neekonomičen tip avtomobila
    nèekonómično prisl.:
    neekonomično trošiti kredite
SSKJ²
nèekonómičnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost neekonomičnega: neekonomičnost poslovanja
SSKJ²
nèekonómski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni ekonomski: neekonomske potrebe / neekonomska dejavnost
// neekonomičen, negospodaren: neekonomska poraba energije
♦ ekon. neekonomska cena cena, ki ne ustreza dejanskim stroškom in ne zagotavlja čistega dohodka
SSKJ²
nèeksákten -tna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni eksakten: eksaktni in neeksaktni pojmi / neeksaktno izražanje
SSKJ²
nèeksáktnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost neeksaktnega: neeksaktnost raziskovanja / neeksaktnost izražanja, mišljenja
SSKJ²
nèeksisténca -e ž (ȅ-ẹ̑)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od eksistence, obstajanja: eksistenca in neeksistenca
SSKJ²
nèeksisténten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
knjiž. ki ne obstaja, ne biva: fiktiven, neeksistenten svet
SSKJ²
nèekspeditíven -vna -o prid.(ȅ-ȋ)
ki ni ekspeditiven: neekspeditivna tajnica / neekspeditivno poslovanje
    nèekspeditívno prisl.:
    reševati prošnje zelo neekspeditivno
SSKJ²
nèekspeditívnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost neekspeditivnega: zaradi njegove neekspeditivnosti zadeva ni rešena
SSKJ²
nèeksplodíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni eksplodiral: neeksplodirane bombe, granate
SSKJ²
nèelástičen -čna -o prid. (ȅ-á)
ki ni elastičen: neelastičen les / neelastični predpisi; neelastična gospodarska politika
SSKJ²
nèelástičnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost neelastičnega: neelastičnost lesa / neelastičnost repertoarne politike
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèenačáj -a m (ȅ-ȃ)
mat. znak za neenakost: napisati neenačaj; na obeh straneh neenačaja odštejemo isto število
SSKJ²
nèenáčba -e ž (ȅ-ȃ)
mat. zapis, ki sestoji iz dveh, z neenačajem povezanih matematičnih izrazov: rešiti neenačbo; leva, desna stran neenačbe
SSKJ²
nèenák -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-ā)
ki ni enak: sestavljen iz neenakih delov; kvaliteta izdelkov je zelo neenaka / po pridnosti mu je neenak; po značaju so precej neenaki različni / ekspr. padli so v neenakem boju; živita v neenakih razmerah / neenako udarjanje korakov neenakomerno
    nèenáko prisl.:
    neenako se razvijati
SSKJ²
nèenako... prvi del zloženk (ȅ)
nanašajoč se na neenak: neenakobarven, neenakomeren, neenakopraven, neenakopravnost
SSKJ²
nèenakoméren -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ni enakomeren: neenakomeren razvoj / neenakomerna hitrost / neenakomeren utrip žile; neenakomerno dihanje / ima nerazločno, neenakomerno pisavo
♦ fiz. neenakomerno gibanje gibanje s spremenljivo hitrostjo
    nèenakomérno prisl.:
    neenakomerno naraščati; neenakomerno razdeljen
SSKJ²
nèenakomérnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost neenakomernega: neenakomernost razvoja / neenakomernost srčnega utripa ga je vznemirila
SSKJ²
nèenakopráven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki ni enakopraven: neenakopravni jeziki, narodi / neenakopravni odnosi med državami; nasprotujoči si stranki sta v neenakopravnem položaju / publ. občudovanja vredno je, da so naši vzdržali v tako neenakopravni tekmi
SSKJ²
nèenakoprávnost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost neenakopravnega: narodna neenakopravnost; neenakopravnost jezikov; neenakopravnost med državami; ženska neenakopravnost z moškimi
SSKJ²
nèenákost -i ž (ȅ-ā)
lastnost, značilnost neenakega: neenakost razmer / njuna neenakost v prizadevnosti je očitna; družbena, gospodarska neenakost / odpraviti neenakost ljudi pred zakoni neenakopravnost
SSKJ²
nèenakovréden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki ni enakovreden: neenakovreden izraz; biti v neenakovrednem položaju; neenakovredna tekmeca
SSKJ²
nèenôten -tna -o prid. (ȅ-ó)
ki ni enoten: neenoten načrt, program / neenotne cene / stilno neenotna stavba / neenotni pogledi na kaj; kolektiv je precej neenoten
SSKJ²
nèenôtnost -i ž (ȅ-ó)
lastnost, značilnost neenotnega: neenotnost učnega načrta slabo vpliva na uspeh / neenotnost mnenj, pogledov
SSKJ²
nèestétičen -čna -o prid. (ȅ-ẹ́)
neestetski: neestetična ureditev naselja
SSKJ²
nèestétski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni estetski: neestetske vrednote / neestetski videz
SSKJ²
nèétičen -čna -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni etičen: neetična načela; slaba, neetična nagnjenja / vojne so nehumane in neetične; vsi so obsojali njegovo neetično dejanje
SSKJ²
nèétičnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost neetičnega: neetičnost načel / neetičnost dejanja, ravnanja
SSKJ²
nèevidentíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni evidentiran: neevidentirano gradivo / neevidentirane zaloge živil
SSKJ²
nèevklídski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
geom., navadno v zvezi neevklidska geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic:
SSKJ²
Nèevropêjec in nèevropêjec -jca m (ȅ-ȇ)
kdor ni Evropejec: na to mesto so prvič izvolili Neevropejca
SSKJ²
nèevrópski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni evropski: neevropski narodi; neevropska država / neevropsko oblačenje, vedenje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèfêr tudi nefair -- [nèfêr] prid. (ȅ-ȇ)
pog. ki ni v skladu z določenimi normami, pravili; nespodoben, nepošten: do nje je bil nefer; nefer igra; prisl.: igrati nefer
SSKJ²
nèfiguratíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ)
um. ki ni figurativen: nefigurativno kiparstvo, slikarstvo / nefigurativna umetnostna smer
SSKJ²
nèfilológ -a m (ȅ-ọ̑)
kdor ni filolog: mnenje nefilologov o takih vprašanjih ni odločilno
SSKJ²
nèfilozófski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni filozofski: nefilozofske razprave
SSKJ²
nèfín -a -o prid. (ȅ-ȋ)
nav. ekspr. ki mu manjka finosti, olikanosti: nefin človek / nefino govorjenje, vedenje
SSKJ²
nèformálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni formalen: neformalne poteze umetniškega dela / njun pogovor je bil prijateljski, neformalen / neformalni sestanki / neformalna skupina ljudi
SSKJ²
nèformíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni formiran: neformiran narod / mlad, neformiran človek
SSKJ²
nèfrankíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni frankiran: nefrankirano pismo
SSKJ²
nefrídij -a m (í)
nav. mn., zool. cevast organ za izločanje s pomočjo migetalk ali bičkov pri nevretenčarjih; izločalka
SSKJ²
nefrít -a m (ȋ)
min. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz zrn amfibola: nahajališča nefrita / izdelki iz nefrita / obesek z nefritom
SSKJ²
nefríten -tna -o (ȋ)
pridevnik od nefrit: nefriten kipec, pladenj
SSKJ²
nefrítis -a m (ȋ)
med. vnetje ledvic: akutni, kronični nefritis
SSKJ²
nefróza -e ž (ọ̑)
med. bolezen, ki povzroči degeneracijo ledvične sredice: kronična nefroza
SSKJ²
nèfunkcionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni funkcionalen: nefunkcionalni prostori; oprema sobe je draga in nefunkcionalna / nefunkcionalen stil
SSKJ²
nèfunkcionálnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nefunkcionalnega: nefunkcionalnost stanovanja / nefunkcionalnost odrske scene
SSKJ²
néga -e ž (ẹ́)
1. kar obsega vse potrebno za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb
a) otroka: dojenček ima skrbno nego / materinska nega
b) bolnika: zbolel je in potrebuje nego / dati bolnika v domačo nego oskrbo / zdravniška nega / žival je poginila kljub skrbni negi
2. glagolnik od negovati: nega dojenčka / nega kože, las, ustnic / redna kozmetična nega / nega drevja / nega govornega izraza
♦ agr. nega vina dela, opravila, s katerimi se preprečujejo bolezni in pomanjkljivosti vina; med. intenzivna nega nega bolnika s povečanim, nepretrganim medicinskim nadzorom in z najpopolnejšo (možno) obliko zdravljenja
SSKJ²
negácija -e ž (á)
1. glagolnik od negirati: njegova odločna negacija je vse presenetila; poudarjanje internacionalnosti ne more biti negacija narodnosti / vztrajal je v negaciji vsega
2. publ., v povedni rabi kar kaj negira, zanikuje: zadnja odkritja so negacija dosedanje teorije / njegova poezija je nasprotje in celo negacija klasične
3. publ., s prilastkom nasprotje: možnost, svoboda in njune negacije: nemožnost, determiniranost; ljubezensko čustvo se je spremenilo v svojo negacijo
♦ filoz. negacija logična operacija, s katero se iz danega stavka naredi zanikani stavek; dialektična negacija po Heglu kakovostno spreminjanje razvijajočega se pojava, pri katerem se ohranjajo in hkrati odpravljajo določene lastnosti, značilnosti; negacija negacije po Heglu stopnja v razvoju pojava, v kateri se izraža relativna ponovljivost nekaterih lastnosti nižjih stopenj pojava na višji stopnji; jezikosl. negacija prislov, ki izraža zanikanje; nikalnica; mat. negacija dogodka dogodek, ki se zgodi, če se določen dogodek ne zgodi; negacija izjave izjava, ki zanikuje določeno izjavo; negacija negacije izjava, ki zanikuje drugo, že zanikano izjavo in je enaka prvotni izjavi
SSKJ²
nègalánten -tna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki mu manjka galantnosti, ljubeznivosti: neprijazen, negalanten človek je / ima čudne, negalantne navade
SSKJ²
nègašèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
v zvezi negašeno apno apno, ki še ni polito z vodo:
SSKJ²
négativ -a m (ẹ̑)
1. predmet, gmota z obliko, podobo, ki je nasprotna končnemu odlitku, odtisu: vrezati negativ; mavčni negativ; negativ posmrtne maske / model je negativ izdelka
2. fot. posnetek na filmu ali fotografski plošči, na katerem so svetla in temna mesta glede na resničnost zamenjana: kopirati, retuširati negativ / barvni negativ posnetek, na katerem so barve glede na resničnost komplementarno zamenjane; mehki, trdi negativ
// film ali fotografska plošča za tak posnetek: vložiti negativ v kamero; v prid. rabi: negativ film
Število zadetkov: 97669