Zadetki iskanja
knjiž. z jokanjem povzročiti nastanek česa: po bajki so studence najokale vile
- najókati se tudi najokáti se
zadovoljiti svojo potrebo, željo po jokanju: pustite jo, da se najoka; ni se še najokal za njo
1. izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku: najprej premisli, potem začni delati; najprej se upira, nazadnje se vda / najprej moram blago videti, potem bom lahko izbiral
2. izraža, da se dejanje zgodi v zelo kratkem času: naroči jed, ki bo najprej pripravljena / v členkovni rabi še najprej ga pomiriš s prijaznostjo
1. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: vsak dan gre na sprehod, najsi še tako lije; najsi je ta trditev resnična, primerna ni
// za omejevanje: to pomembno, najsi dolgotrajno delo je rodilo uspeh
2. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; ali2, naj1: najsi bogatin najsi revež, vsak mora umreti; v tem pogledu so si vse ženske enake, najsi živijo v mestu ali na deželi
1. v ločnem priredju, v zvezi z najsibo, ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov
a) ki se vsebinsko izključujejo; ali2: v mestu so gostovale najsibo poklicne najsibo ljubiteljske gledališke skupine / s podrednim veznikom živijo skromno, najsibo da nimajo denarja, najsibo ker so varčni
b) ki kažejo na možnost izbire: izvedba je brezhibna, najsibo v koncertni dvorani najsibo v operi; kupim si lesorez, najsibo holandski ali pa japonski
2. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: najsibo še tako spreten, tega ne zmore
// za omejevanje: spanje, najsibo kratko, poživi človeka
publ. od enajst, dvanajst do osemnajst, devetnajst let staro dekle: najstnica v kratkem krilu
kdor je star od enajst, dvanajst do osemnajst, devetnajst let: najstnik vznemirja starše; glasba, moda, zabave najstnikov; izzivalno vedenje najstnikov
publ. lastnosti ali ravnanje, značilno za najstnike: nekoliko me moti njegovo najstništvo
filoz. kar naj bo, kar naj bi bilo: bit in najstvo / estetsko, etično najstvo / njegovemu članku pripisuje vsa mogoča najstva hotenja, namene
1. nehote, navadno nepričakovano priti do česa: najti denarnico na cesti; na obleki je našla krvave madeže / v leksikonu je našel več napak / v gostilni je našla moža z neko mlado žensko / star. v sodniku najde svojega nekdanjega sošolca spozna
// hote, načrtno priti do česa izgubljenega, odsotnega: skrijem se ti, da me ne najdeš; najti izgubljeno stvar; hišni ključ je nazadnje našel v žepu / pes je našel sled izvohal / najti prehod čez gorovje; elipt. živina najde sama domov
2. s širokim pomenskim obsegom biti uspešen v prizadevanju, da bi se doseglo kaj, prišlo do česa
a) če osebek tega nima: najti delo, stanovanje; divjad ne najde hrane v visokem snegu / nav. ekspr.: za to opravilo težko najdem primerne ljudi dobim; našla (si) je moža / najti gobe, jagode; najti nafto, premog, železno rudo; pren. bojevali se bomo, dokler ne najdemo pravice, resnice
b) če osebku to še ni znano: najti ustreznejšo metodo; našli so način, kako naj delo hitreje napreduje; pojavu je treba najti vzrok / najti formulo, pravilo, zakonitost / na obrazih ljudi je našel odgovor / pog. če najdem, da kdo lenari, ga bom kaznoval doženem, ugotovim
3. biti uspešen v ugotavljanju, kje kdo, kaj je
a) s povpraševanjem, poizvedovanjem: Rdeči križ ji je pomagal najti sina / ljudje so sami našli požigalca; našli so voznika, ki je po nesreči pobegnil / knjiž. njena slutnja je našla pravega človeka
b) z gledanjem: v množici na trgu je našel svojega prijatelja / najti besedo v slovarju; najti točko A v načrtu / pri pregledu so našli raka na dvanajsterniku
c) s tipanjem: v temi je s težavo našel vrata; ne najdem žile
4. navadno s prislovnim določilom izraža navzočnost v prostoru ali času: lišaje najdemo celo v krajih, kjer se zdi življenje nemogoče; naslednje leto najdemo pesnika spet v tujini; v članku najdemo nekatere neresnične trditve / publ.: malo narodov je najti, ki bi bili izpostavljeni takemu raznarodovalnemu pritisku malo narodov je; tu bi našli še plemena prerijskih Indijancev tu so plemena
// nav. 2. os. izraža, da je kaj kje na razpolago: vedno me najdeš doma med peto in šesto uro; metlo najdete za vrati / pog. v tej trgovini najdete vse lahko kupite / ekspr. tudi zate bi se kaj našlo
5. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: najti milost, pomoč, sočutje, tolažbo pri kom; najti rešitev rešiti (se); v kajenju najde užitek uživa / publ.: članek je našel precej odmeva med bralci o njem so govorili, razpravljali; predlog zakona ni našel soglasja med poslanci vsi se niso strinjali z njim; oba pesnika sta našla mesto v reprezentativni izdaji njuna dela so bila tam objavljena
● ekspr. vedno se najde kdo, ki godrnja vedno kdo izraža nejevoljo, nesoglasje; ekspr. ob tem ne najdem besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; ekspr. fant, da mu ne najdeš para dober; postaven; ekspr. večjih pijancev ne najdeš ni; vznes. v tujini je našel zadnji dom, grob je umrl; najti isti, skupni jezik, publ. skupni imenovalec imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. le kaj najde na njem izraža začudenje nad tem, da ji je všeč, da mu je naklonjena; star. v knjigah je našel, da je našo deželo nekoč prekrival led je izvedel, se poučil; preg. lepa beseda lepo mesto najde; preg. kdor išče, najde; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči
- nájti se
1. knjiž. spoznati svoje bistvo, svoja nagnjenja: na univerzi se je našel in spoznal, kam vodi njegova pot / pisatelj se je našel šele v zadnjem romanu
2. pog. sestati se, sniti se: najdemo se pred kinom / komaj je dvakrat počilo, že smo se vsi našli za skalo
- nájden -a -o:
najdene bankovce je vrnil lastniku; muzej hrani najdena okostja / urad za najdene predmete
1. izraža največjo količino ali mero: največ hrupa delajo motorji; on ima največ zaslug; ekspr. napravili bomo še več, največ, kar je mogoče / v največ primerih ti bolniki ozdravijo; zima z največ snega
// v členkovni rabi izraža omejevanje na najvišjo količino ali mero: banka daje kredit največ za eno leto; s hriba pridem v največ pol ure / zamudil bi se pet, največ deset minut kvečjemu
2. v členkovni rabi večinoma, po večini: za kuho rabi največ aluminijasto posodo; hodi največ z mladimi; prim. več, veliko
izraža največ ponovitev: med učenci je bil največkrat pohvaljen / to so največkrat od drugod prevzete ideje večinoma, po večini
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1997
- 1998
- 1999
- 2000
- 2001
- 2002
- 2003
- ...
- 4884
- Naslednja »
Dostopnost